Brahiterapija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Brahiterapija, poznana tudi kot notranje obsevanje in radioterapija z zaprtimi viri sevanja, je oblika radioterapije, pri kateri vir sevanja|vir sevanja vstavimo v notranjost telesa. Brahiterapijo najpogosteje uporabljamo kot učinkovito zdravljenje raka materničnega vratu,[1] prostate in,[2] dojke,[3] ter kožnega raka[4] primerna pa je tudi za zdravljenje raka številnih drugih organov.[5] Brahiterapijo lahko uporabljamo samostojno ali v kombinaciji z drugimi vrstami zdravljenja, na primer s kirurgijo, z zunanjim obsevanjem (teleradioterapija - TRT) in kemoterapijo.

Za razliko od TRT, pri kateri tumor obsevamo z virom visokoenergijskih rentgenskih žarkov, ki je zunaj telesa, pri brahiterapiji vir sevanja namestimo neposredno v tumor ali njegovo bližino.[5][6] Glavna značilnost brahiterapije je, da sevanje vpliva na zelo omejeno območje v bližini vstavljenih virov sevanja.,Izpostavljenost zdravih tkiv, ki so od virov sevanja oddaljeni, pa je majhna. Pomembna lastnost brahiterapije je,tudi, da ob premikanju bolnika ali tumorja viri sevanja ohranijo svoj pravilni položaj glede na tumor. Te značilnosti dajejo brahiterapiji prednost pred TRT – omogoča namreč zdravljenje tumorja z visokimi dozami sevanja, hkrati pa zmanjša verjetnost nezaželjene poškodbe zdravih tkiv.[5][6]

Zdravljenje z brahiterapijo je mogoče opraviti v krajšem času kot z drugimi tehnikami obsevanja. To zmanjšuje možnost delitve in rasti preživelih rakavih celic v intervalih med posameznimi odmerki/dozami sevanja.[6] Poleg tega je potrebnih manj obiskov bolnišnice kot pri TRT, zdravljenje pa v nekaterih primerih lahko izvedemo ambulantno, torej brez sprejema v bolnišnico. Brahiterapija je zato za številne bolnike dostopnejša in priročnejša.[7][8] Naštete lastnosti brahiterapije zagotavljajo, da jo večina bolnikov zelo dobro prenaša.

Brahiterapija zagotavlja učinkovito zdravljenje številnih vrst raka. Objavljeni rezultati dokazujejo, da je verjetnost ozdravitve po brahiterapiji v pravilno izbranih primerih primerljiva s kirurškim zdravljenjem in TRT, pri uporabi v kombinaciji s tema načinoma zdravljenja pa lahko celo višja.[9][10][11][12][13][14][15][16] Poleg tega brahiterapija, če je izvedena s pravilno tehniko, zmanjšuje tveganje za pojav hudih neželenih stranskih učinkov zdravljenja.[17][18]

Vsebina

Zgodovina [uredi]

Prva poročila o uporabi brahiterapije segajo v leto 1901 (kmalu po Becquerelovem odkritju radioaktivnosti leta 1896), ko je Pierre Curie predlagal Henriju-Alexandru Danlosu, da bi bilo mogoče vir radioaktivnega sevanja vstaviti v tumor, takšen način obsevanja pa je predlagal tudi Alexander Graham Bell[19][20] Ugotovili so, da sevanje zmanjšuje velikost tumorjev.[20] V začetku dvajsetega stoletja sta pionirske tehnike uporabe brahiterapije preizkušala Danlos na Inštitutu Curiev Parizu, in Robert Abbe v bolnišnicah St Luke's in Memorial Hospital v New Yorku. V začetku dvajsetega stoletja sta pionirske tehnike uporabe brahiterapije preizkušala Danlos na Inštitutu Curiev Parizu, in Robert Abbe v bolnišnicah St Luke's in Memorial Hospital v New Yorku.[5][20]

Po začetnem zanimanju za brahiterapijo v Evropi in ZDA je sredi dvajsetega stoletja njena uporaba upadla, kar je bilo predvsem posledica tega, da so bili zdravniki, ki so ročno vstavljali radioaktivne vire, preveč izpostavljeni sevanju.[20][21]

Razvoj sistemov za oddaljeno naknadno polnjenje, ki je omogočil vstavljanje radioaktivnih virov z varne razdalje in uporaba novih radioaktivnih virov v 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja pa sta zmanjšala nevarnost izpostavljenosti sevanju za zdravnike in bolnike.[19] S tem in pa z najnovejšim razvojem metod tridimenzionalnega slikanja, računalniških sistemov za načrtovanje zdravljenja in modernih obsevalnih naprav, je brahiterapija postala varno in učinkovito zdravljenje številnih vrst raka.[5]

Vrste [uredi]

Opredeliti je mogoče različne vrste brahiterapije, in sicer glede na (1) namestitev virov sevanja, (2) hitrost pretoka doze sevanja in (3) trajanje obsevanja.

Vstavljanje vira [uredi]

Glede na način vstavljanja radioaktivnih virov ločimo intersticijsko in kontaktno brahiterapijo.

  • Pri intersticijski brahiterapiji vire vstavimo neposredno v tumor (npr. v tumor prostate ali dojke).[5]
  • Pri kontaktni brahiterapiji vire sevanja vstavimo v prostor poleg tumorja/tarčnega področja.[5] Ta prostor je lahko telesna votlina (intrakavitarna brahiterapija): npr. maternični vrat, maternica ali nožnica; svetlina votlega organa (intraluminalna brahiterapija): npr. sapnik ali požiralnik; ali površina organa (površinska brahiterapija): npr. koža.[5] Vir sevanja lahko vstavimo tudi v krvne žile (intravaskularna brahiterapija) pri bolnikih z aterosklerozo z namenom preprečevanja ponovne zožitve po širjenju žil.[22]

Hitrost pretoka doze [uredi]

Hitrost pretoka doze pri brahiterapiji se nanaša na raven ali »intenzivnost«, s katero se sevanje prenaša v tkivo, izraža pa se v enoti Gray na uro (Gy/h).

  • Brahiterapija z nizko hitrostjo pretoka doze (angl. low dose rate, LDR) - vstavitev virov sevanja, ki oddajajo sevanje s pretokom doze do 2 Gy/h.[23] LDR brahiterapija se pogosto uporablja za zdravljenje raka v ustni votlini in,[24] ustnem delu žrela,[24] sarkomov[25] in raka prostate.[2][26]
  • Brahiterapija s srednjo hitrostjo pretoka doze (angl. medium dose rate, MDR)- pretok doze od 2 do 12 Gy/h.[23]
  • Brahiterapija z visoko hitrostjo pretoka doze (angl. high dose rate, HDR)- pretok doze, višji od 12 Gy/h.[23] HDR brahiterapija se najpogosteje uporablja pri tumorjih materničnega vratu,[1] požiralnika,[27] pljuč,[28] dojk[3] in prostate.[2] HDR brahiterapija se lahko v nekaterih primerih izvaja ambulantno, brez sprejema v bolnišnico.[29]
  • Brahiterapija s pulznim pretokom doze, (angl. pulsed-dose rate, PDR)- kratki pulzi sevanja, običajno enkrat na uro. PDR brahiterapija posnema hitrost in biološko učinkovitost LDR načina. S PDR brahiterapijo najpogosteje zdravimo raka na rodilih[1] ter rake področja glave in vratu.[24]

Trajanje dovajanja doze [uredi]

Trajno brahiterapijo najpogosteje uporabljamo za zdravljenje raka prostate, izvajamo pa jo z »zrni« – majhnimi radioaktivnimi paličicami, ki jih vstavimo neposredno v tumor.

Vstavitev virov sevanja na ciljno območje je lahko začasna ali trajna.

  • Začasna brahiterapija- vstavitev virov sevanja za določen čas (običajno nekaj minut ali ur).[5] Trajanje zdravljenja je odvisno od številnih dejavnikov, med drugim od hitrosti pretoka doze ter vrste, velikosti in mesta raka. Pri LDR in PDR brahiterapiji vir običajno ostane vstavljen do 24 ur. Pri HDR brahiterapiji pa to običajno traja samo nekaj minut.[30]
  • Trajna brahiterapija- vstavitev drobnih radioaktivnih zrn (približno v velikosti riževega zrna) v tumor ali tarčno področje, kjer ostanejo vse življenje, postopoma razpadajo in oddajajo sevanje. V nekaj tednih ali mesecih se raven sevanja, ki ga oddajajo viri, zmanjša na skoraj nič. Neaktivna zrna nato ostanejo na mestu zdravljenja, vendar ne učinkujejo več.[31] Trajna brahiterapija se najpogosteje uporablja pri zdravljenju raka prostate.[26]


Klinična uporaba [uredi]

Deli telesa, pri katerih se za zdravljenje raka lahko uporablja brahiterapija

Brahiterapija se pogosto uporablja za zdravljenje raka materničnega vratu,[1] prostate,[2] dojk,[3] in kožnega raka.[4]

Brahiterapijo je mogoče uporabljati tudi za zdravljenje tumorjev možganov,[32] oči,[33] predela glave in vratu (ustnice, ustno dno, jezik, nosni in ustni del žrela),[24] dihal (sapnik in sapnice),[28] prebavil (požiralnik, žolčnik, žolčevodi, danka,in zadnjik),[27][34][35][36] sečil (mehur, sečevod in penis),[37][38][39] rodil (maternici, nožnici in zunanjem spolovilu),[40][41] ter mehkih tkiv.[25]

Ker je mogoče vire sevanja natančno namestiti v tumor oz tarčno področje, brahiterapija mogoča sprostitev visoke doze sevanja v majhnem, strateško pomembnem volumnu. Dodatna prednost brahiterapije je, da viri sevanja, ki so nameščeni v ali poleg tarčnege področja oz. tumorja, ohranijo svoj pravilni položaj glede na tarčo, tudi ob premikanju bolnika ali tumorja med zdravljenjem. okolici sorazmerno nizka. S tem omogočimo visoko verjetnost ozdravitve ob visoki verjetnosti ohranitve delovanja zdravih organov oz. nizki verjetnosti zapletov zdravljenja.

Brahiterapija se ponavadi izvaja v manjšem številu odmerkov (frakcij) kot TRT.[42][43] Bolniki, ki se zdravijo z brahiterapijo, morajo zato oddelek za radioterapijo obiskati manj pogosto kot tisti, ki se zdravijo s TRT, celotno obsevalno zdravljenje pa je tako mogoče izvesti v krajšem času.[44] Zdravljenje z brahiterapijo lahko pogosto poteka ambulantno. Ta prednost je še posebno pomembna za zaposlene, starejše bolnike in tiste, ki živijo daleč od bolnišnice, saj jim s tem zagotovimo lažji dostop do obsevanja pa tudi verjetnost, da bodo upoštevali načrt zdravljenja, je višja. Krajši čas in ambulantni način zdravljenja lahko tudi izboljšata stroškovno učinkovitost radioterapevtskih oddelkov.[45][46]

Brahiterapijo lahko uporabljamo kot edino zdravljenje pri majhnih ali lokalno omejenih, tumorjih pod pogojem, da bolnik nima zasevkov v oddaljenih organih (da se rak ni razširil na druge dele telesa). V izbranih primerih je brahiterapija pristop, ki je povsem primerljiv s kirurškim, saj dosega enako verjetnost ozdravitve in ima podobno verjetnost za pojav zapletov.[47][48] Pri lokalno napredovalih tumorjih kirurški poseg ne zagotavlja nujno najboljše možnosti ozdravitve, pogosto pa tudi ni tehnično izvedljiv. V takih primerih edino možnost ozdravitve ponuja obsevanje, vključno z brahiterapijo (z ali brez kemoterapije).[49][50] V primerih, ko je tumor težko dostopen ali je prevelik, da bi bilo mogoče zagotoviti optimalno porazdelitev sevanja, brahiterapijo kombiniramo z drugimi načini zdravljenja, na primer s TRT in/ali s kirurškim posegom.[5] Kombiniranje zdravljenje z brahiterapijo in izključno s kemoterapijo se izvaja redko.[51]

V bolj napredovalih fazah bolezni je mogoče brahiterapijo uporabljati kot paliativno zdravljenje za zmanjšanje simptomov, npr. bolečin in krvavitev

Rak materničnega vratu [uredi]

Brahiterapijo lahko uporabljamo pri zdravljenju lokalno omejenega raka vratu maternice, torej v začetnem štadiju bolezni, kjer v izbranih primerih predstavlja enakovredno alternativo kirurškemu zdravljenju. Pri napredovalih oblikah bolezni, pri katerih kirurško zdravljenje zaradi obsežnosti tumorja ni več možno, pa obsevanje predstavlja edino možnost za ozdravitev.[1][52][53][54][55] V teh primerih je brahiterapija ključni del obsevanja. Brahiterapija, uporabljena v kombinaciji s TRT, zagotavlja boljši izid kot zdravljenje izključno s TRT.[9] Raka na materničnem vratu lahko zdravimo z LDR, PDR ali HDR brahiterapijo in verjetnost ozdravitve je, ne glede na hitrost pretoka doze, podobna.[11][50][54][56][57]

Najmodernejša tehnika brahiterapije raka vratu maternice, kakršna je od leta 2006 v rabi tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana, temelji na uporabi magnetno-resonančnega slikanja, ki omogoča visoko natančnost obsevanja. V primerjavi s klasičnim pristopom, ki je temeljil na rentgenskem slikanju, omogoča omenjena tehnika višjo verjetnost ozdravitve ob manjši verjetnosti pojava zapletov zdravljenja.[53][54][58][59]

Rak prostate [uredi]

Brahiterapijo za zdravljenje raka prostate je mogoče izvajati v obliki trajne vsaditve radioaktivnih (običajno jodovh) zrn (LDR brahiterapija) ali v obliki začasne HDR brahiterapije.[2][60][61]

Trajna vsaditev zrn je primerna za bolnike z lokalno omejenimi, nizko-rizičnimi tumorji. [12][60][62][63] Ta oblika zdravljenja se je izkazala kot zelo učinkovita pri preprečevanju ponovitve raka.[10][12] Verjetnost preživetja je podobna kot pri TRT ali kirurškem posegu (radikalni prostatektomiji), vendar pa je pri tej obliki zdravljenja manj stranskih učinkov, kot sta impotenca in urinska inkontinenca.[18] Postopek je izveden hitro in bolniki gredo običajno lahko domov že isti dan, po 1 do 2 dneh pa se lahko vrnejo k običajnim aktivnostim.[7] ] Trajna vsaditev zrn je manj invazivna možnost zdravljenja od kirurške odstranitve prostate.[7]

Začasna HDR brahiterapija je novejši pristop k zdravljenju raka prostate. Podobno kot LDR pristop z radioaktivnimi zrni je HDR brahiterapija primerna za bolnike z lokalno omejenimi, nizko-rizičnimi tumorji. Poleg tega pa predstavlja odlično terapevtsko možnost tudi pri bolnikih s srednje in visoko rizično boleznijo. V teh primerih jo praviloma uporabljamo kot dodatek k zdravljenju s TRT za zagotovitev visoke doze v prostati (poznana tudi kot »boost« terapija).Princip HDR brahiterapije prostate temelji na začasni vstavitvi votlih igel v področje prostate skozi presredek. Med vstavljanjem igel je bolnik v anesteziji, igle pa zdravnik vstavi pod nadzorom ultrazvoka. Igle nato naknadno napolnijo z radioaktivnim iridijevim virom. Polnjenje igel je natančno računalniško krmiljeno in prilagojeno obliki tumorja, prostate in okolnih zdravih tkiv vsakega posameznega bolnika. Na ta način je možno zelo natančno, ciljano obsevanje, katerega namen je uničenje tumorskih celic ob ohranitvi zdravih celic v okolici. Takšen pristop se odraža v odličnih rezultatih zdravljenja, za katere je značilna visoka verjetnost ozdravitve ob nizki verjetnosti zapletov. HDR brahiterapija torej predstavlja odlično možnost zagotavljanja visoke doze sevanja, ki se prilagodi obliki tumorja in prostate, hkrati pa zmanjšuje obsevanje okoliških tkiv.[13][14][15][61][62][64] HDR brahiterapija prostate ima določene prednosti pred kirurško terapijo. Verjetnost za razvoj stranskih učinkov kot sta impotenca in urinska inkontinenca je po brahiterapiji nižja kot po kirurgiji, Pomembna prednost HDR brahiterapije v primerjavi s krurgijo ali TRT je tudi krajši čas zdravljenja.[13][14][49][64] HDR brahiterapijo prostate izvajajo tudi na onokološkem inštitutu Ljubljana.

Rak dojke [uredi]

Obsevanje predstavlja pomemben del celostnega pristopa k zdravljenju raka dojke.[3][65] Brahiterapija v tem kontekstu igra vlogo kot pooperativno ali uvodno zdravljenje, in v primerih napredovale bolezni kot paliativno zdravljenje za lajšanje simptomov.[66] Pooperativno brahiterapijo dojke praviloma izvajamo po obsevanju celotne dojke s TRT do zmerne doze.[65][67] Z uporabo takšnega pristopa dosežemo ciljano zvišanje obsevalne doze v ležišču odstranjenega tumorja in v največji možni meri zmanjšamo obsevanost zdravega tkiva dojke, kože, pljuč in drugih okolnih struktur. V zadnjem času pa brahiterapijo uporabljamo tudi kot samostojno metodo pooperativnega obsevanja (brez TRT) pri izbranih bolnicah z rakom dojke. To tehniko zdravljenja imenjujemo APBI (angl. Accelerated Partial Breast Irradiation - pospešeno obsevanje dojke dela dojke). Pri APBI obsevamo samo tisti predel dojke, ki je neposredno obkrožal odstranjeni tumor.[16][65][67] APBI zdravljenje je običajno končano v enem tednu.[16] Dosedanje raziskave, pri katerih so ženske spremljali do 6 let po zdravljenju, so pokazale, da brahiterapija zagotavlja odlično možnost za lokalno ozdravitev.[16][68][69] A study is underway to compare patient outcomes of APBI in comparison to EBRT at up to 10 years after treatment.[70]

Brahiterapijo v zdravljenju raka dojke običajno izvajamo v obliki začasne HDR brahiterapije. Pri intersticijski brahiterapiji vstavitvi gibljivih plastičnih aplikatorskih cevk v dojko v splošni anesteziji sledi slikanje in računalniško načrtovanje obsevanja. Ko je računalniški načrt obsevanja izdelan, aplikatorske cevke povežemo z brahiterapevtsko napravo za naknadno polnjenje, ki z računalniškim vodenjem varno in učinkovito obseva ležišče tumorja. Obsevanje se pri vsaki terapiji izvaja samo nekaj minut. Ob koncu zdravljenja aplikatorske cevke odstranimo.Pri intrakavitarni brahiterapiji dojke, ki je poznana tudi kot balonska brahiterapija (npr. MammoSite), se za dovajanje sevanja uporablja en sam kateter, pritrjen na balon, ki ga vstavimo v dojko na mesto, kjer je ležal odstranjeni tumor in ga tam napihnemo. Obstajajo tudi naprave za brahiterapijo dojke, ki združujejo funkcije intersticijske in intrakavitarne brahiterapije (npr. SAVI). Te naprave uporabljajo več katetrov, ki pa se v dojko vstavijo skozi eno vstopno točko. Raziskave kažejo, da uporaba več katetrov zdravnikom omogoča natančnejše obsevanje.[71][72]

Kožni rak [uredi]

Brahiterapija za nemelanomski rak kože, kot sta karcinom bazalnih celic in ploščatocelični karcinom, perdstavlja alternativo operativnemu zdravljenju ali TRT. Še posebej primerna je za zdravljenje raka na nosu, ušesih, očesnih vekah ali ustnicah, kjer lahko operativni poseg pusti za posledico moteno funkcijo organa oziroma zahteva obsežno rekonstrukcijo.[4] Za zagotavljanje tesnega stika med virom oziroma viri sevanja in kožo moramo uporabiti različne aplikatorje, ki se prilegajo kožnim krivinam in pomagajo pri zagotovljanju natančnega dovajanja optimalne obsevalne doze.[4]

Brahiterapija pri kožnem raku zagotavlja dobre kozmetične rezultate in je klinično učinkovita. Raziskave, pri katerih so bolnike spremljali do 5 let po končani terapiji, so pokazale, da je brahiterapija v primerjavi s TRT zelo učinkovita v smislu lokalnega nadzora.[73][74][75] Čas zdravljenja je običajno kratek, kar je za bolnike priročnejše.[76] Kot kaže, bi lahko brahiterapija v bližnji prihodnosti postala standardno zdravljenje kožnega raka.[76]

Druge aplikacije [uredi]

Brahiterapija predstavlja pomembno tehniko zdravljenja tudi pri številnih drugih tumorjih in tudi pri nekaterih nemalignih boleznih in stanjih. Brahiterapija se je izkazala za učinkovito metodo preprečevanja žilnih zožitev-stenoz in restenoz v žilnih opornicah. Brahiterapevtski aplikator – žilni kateter namestimo na prizadeto mestov v krvni žili in skozenj vstavimo vir sevanja za določen čas.[77][78][79]

Stranski učinki [uredi]

Verjetnost za nastanek in vrsta akutnih, subakutnih in kroničnih stranskih učinkov, povezanih z brahiterapijo, sta odvisni od mesta tumorja in vrste brahiterapije.

Akutni [uredi]

Akutni stranski učinki brahiterapije so lahko: lokalne modrice, oteklina, krvavitev ali neugodje na mestu vsadka. Ti učinki običajno izginejo v nekaj dneh po končanem zdravljenju.[80] Bolniki lahko krajše obdobje po koncu zdravljenja čutijo tudi utrujenost.[80][81]

Zdravljenje raka materničnega vratu ali prostate z brahiterapijo lahko povzroči tudi pojav akutnih in začasnih simptomov na sečilih, na primer zadrževanje ali uhajanje urina, ali bolečega uriniranja.[18][82][83] Pojavijo se lahko tudi prehodni stranski učinki s strani prebavil kot so pogostejše odvajanje blata, driska, zaprtje ali manjše krvavitveiz danke.[18][82][83] Akutni in subakutni stranski učinki običajno izzvenijo v nekaj dneh ali tednih. Pri trajni brahiterapiji raka prostate (z zrni) obstaja majhna možnost, da se nekatera zrnca premaknejo v sečni mehur ter se izločijo z urinom.

Brahiterapija kožnega raka lahko povzroči luščenje zunanjih plasti kože (deskvamacijo) okoli zdravljenega območja še nekaj tednov po zaključku terapije. Koža se ponovno zaceli v 5–8 tednih.[4] Po zdravljenju raka ustnice, so lahko posledica brahiterapije razjede, ki pa se običajno pozdravijo v 4–6 tednih.[84]

Večino akutnih stranskih učinkov brahiterapije je mogoče zdraviti z zdravili ali dieto in običajno po zaključku zdravljenja sčasoma minejo (običajno v nekaj tednih).

Kronični [uredi]

Pri manjšem številu bolnikov lahko brahiterapija povzroči kronične stranke učinke, ki so posledica poškodb okolnih tkiv oziroma organov. Kronični stranski učinki so po naravi običajno blagi ali zmerni in se lahko razvijejo tudi več mesecev do let po končanem zdravljenju. Po zdravljenju raka materničnega vratu ali prostate se lahko pojavijo težave z odvajanjem vode ali prebavne težave. Večinoma so omenjene težave obvladljve z enostavnimi dietnimi ukrepi in zdravili. Zelo redko je potrebno intenzivnejše in dolgotrajno zdravljenje.[18][82][83]

Brahiterapija raka prostate pri približno 15–30 odstotkih bolnikov povzroči erektilno disfunkcijo.[2][31] Tveganje za pojav erektilne disfunkcije je povezano tudi s starostjo (večje je pri starejših moških kot pri mlajših) in ravnijo disfunkcije, ki je prisotna pred brahiterapijo. Pri večini bolnikov, pri katerih se pojavi erektilna disfunkcija, je težavo mogoče uspešno zdraviti z zdravili, kot je Viagra.[2] Potrebno je poudariti, da je tveganje za pojav erektilne disfunkcije po brahiterapiji manjše kot po kirurški terapiji - radikalni prostatektomiji.[47][82]

Brahiterapija raka dojke ali kožnega raka lahko povzroči brazgotine in/ali spremenjeno pigmentiranost kože okoli obsevanega območja. Pri brahiterapiji dojke redko pride do nekroze maščobnega tkiva, ki je posledica vstopa maščobnih kislin v tkiva dojke. Posledici sta lahko oteklina in občutljivost dojke. Nekroza maščobnega tkiva je benigno stanje in se običajno pojavi v 4–12 mesecih po zaključku zdravljenja, prizadene pa približno 2 % bolnikov.[85][86]

Varnost drugih oseb [uredi]

Bolniki pogosto sprašujejo, če so po brahiterapiji potrebni posebni varnostni ukrepi za zaščito družinskih članov in prijateljev. Če je uporabljena začasna brahiterapija, v telesu po zdravljenju ne ostanejo viri radioaktivnega sevanja. To pomeni, da ni nobene nevarnosti, da bi bili družinski člani ali prijatelji, ki se približajo zdravljenemu bolniku, izpostavljeni kakršnemu koli sevanju.[87] Če je uporabljena trajna brahiterapija, v telesu po zdravljenju ostanejo viri, ki oddajajo nizko dozo radioaktivnega sevanja (zrna),, ki se sčasoma še zmanjšuje. Tako sevanje vpliva samo na tkiva, ki so do nekaj milimetrov oddaljena od virov radioaktivnega sevanja (torej na tumor,). Nekaterim bolnikom, ki se zdravijo s trajno brahiterapijo svetujemo, naj krajše obdobje po zdravljenju ne pestujejo dojenčkov ter se ne približujejo nosečnicam. Onkologi in medicinske sestre, specializirani za obsevanje, bolnikom posredujejo natančna navodila in jim svetujejo, kako dolgo naj bodo previdni.[87]

Postopek brahiterapije [uredi]

Običajni koraki postopka brahiterapije.

V okviru začetnega načrtovanja brahiterapije, je potrebno izvesti natančne klinične in radiološke preiskave, s katerimi ugotovimo značilnosti tumorja. Uporabimo lahko več slikovnih metod, s katerimi prikažemo obliko in velikost tumorja ter njegov odnos z okolnimi tkivi in organi. Te metode vključujejo rentgensko slikanje, ultrazvok, računalniško tomografijo (angl. Computed axial tomography, CT ali CAT) in slikanje z magnetno resonanco ( angl. magnetic resonance imaging, MRI).[88] Na podlagi podatkov, pridobljenih s kliničnim pregledom in slikovno diagnostiko, si ustvarimo 3D sliko tumorja in okolinih tkiv.[88]

Ko so zbrani vsi podatki, pripravimo načrt za optimalno porazdelitev virov sevanja. – določimo položaj nosilcev vira (aplikatorjev), ki se uporabljajo za dovajanje sevanja na mesto zdravljenja.[88] Aplikatorji so običajno igle ali plastični katetri, ki niso radioaktivni. Vrsta aplikatorja, ki bo uporabljena, je odvisna od vrste raka in lokalizacije tumorja.[88]

Namen začetnega načrtovanja je, da bi se med zdravljenjem izognili »hladnim točkam« (premalo obsevanja) in »vročim točkam« (preveč obsevanja), ki so lahko vzrok za manj uspešno zdravljenje in večjo verjetnost pojava stranskih učinkov.[58]

Vstavljanje in slikanje aplikatorjev [uredi]

V skladu z izdelanim načrtom v tarčno tkivo vstavimo aplikatorje. Med vstavitvijo je bolnik praviloma v anesteziji. Pri nameščanju aplikatorjev v pravilni položaj si pomagamo z različnimi slikovnimi metodami, kot so rentgen, fluoroskopija in ultrazvok,[88] v nekaterih primerih pa tudi CT in/ali MRI.[88] Ko so aplikatorji vstavljeni, jih učvrstimo s trakovi, šivi ali lepilnim trakom (odvisnon od lokalizacije tumorja), da prepečimo njihovo premikanje. Ko potrdimo, da so aplikatorji v pravilnem položaju, je mogoče z nadaljnjim slikanjem izpeljati podrobno načrtovanje zdravljenja.[88]

Ustvarjanje »virtualnega« bolnika za izvedbo brahiterapije.

Ustvarjanje »virtualnega« bolnika [uredi]

Slike bolnika z nameščenimi aplikatorji uvozimo v računalniški program za načrtovanje zdravljenja, bolnika pa odpeljemo v namensko zaščiteno sobo za izvedbo zdravljenja. Programska oprema za načrtovanje zdravljenja omogoča pretvorbo več 2D slik v 3D »virtualnega bolnika«, v katerem je mogoče določiti položaj aplikatorjev.[88] Prostorsko razmerje med aplikatorji, mestom zdravljenja in okoliškimi zdravimi tkivi v tem »virtualnem bolniku« je kopija razmerij v dejanskem telesu bolnika.

Optimizacija načrta obsevanja [uredi]

Natančna določitev načrta zdravljenja med postopkom brahiterapije.

Programska oprema za načrtovanje zdravljenja omogoča vstavljanje virtualnih virov sevanja v virtualnega bolnika, s čimer omogoča določitev optimalne prostorske in časovne porazdelitve virov sevanja v aplikatorjih, vstavljenih v tkivo ali votlino. Programska oprema prikaže grafično predstavitev porazdelitve obsevanja. Ekipi, ki izvaja brahiterapijo, ta služi kot vodilo in ji pomaga natančno določiti porazdelitev virov ter pripravo načrta zdravljenja, optimalno prilagojenega anatomiji posameznega bolnika, preden se začne dejansko izvajanje obsevanja.[89]

Izvedba zdravljenja [uredi]

Viri sevanja, ki se uporabljajo za brahiterapijo, so zaprti v kapsuli, ki ni radioaktivna. Vire lahko vstavljamo ročno, pogosteje pa se vstavljajo s tehniko, imenovano »naknadno polnjenje«.

Ročno izvajanje brahiterapije je zaradi tveganja izpostavljenosti kliničnega osebja sevanju omejeno na nekaj aplikacij LDR.[30]

Pri naknadnem polnjenjenju, za razliko od ročne brahiterapije, neradioaktivne aplikatorje (nosilce vira sevanja) natančno namestimo na mesto zdravljenja, v njih pa naknadno vstavimo viri sevanja. Pri ročnem naknadnem polnjenju vir v aplikator vstavi operater.

Strojni sistemi za oddaljeno naknadno polnjenje zagotavljajo zaščito zdravstvenega osebja pred izpostavljenostjo sevanju, saj so viri sevanja v posebnem zaščitnem sefu. Ko so aplikatorji pravilno nameščeni v bolnika, jih z nizom priključnih vodilnih cevk povežemo z napravo za naknadno polnjenje (ki vsebuje radioaktivni vir). Načrt zdravljenja se pošlje v napravo za naknadno polnjenje, ki nadzoruje dovajanje vira po vodilnih cevkah na predhodno določena mesta v aplikatorju. Ta postopek se začne šele, ko osebje zapusti prostor za zdravljenje. Viri sevanja ostanejo na vnaprej določenih mestih v aplikatorju za vnaprej določen čas, spet v skladu z načrtom zdravljenja, zatem pa se po cevkah vrnejo nazaj v napravo za naknadno polnjenje.

Po končanem zdravljenju z radioaktivnimi viri se aplikatorje previdno odstrani iz telesa. Bolniki si po brahiterapiji običajno hitro opomorejo, zato jo je v določenih primerih mogoče izvajati cello ambulantno.[29]

Viri sevanja [uredi]

Viri sevanja (radionuklidi), pogosto uporabljeni pri brahiterapiji

Radioaktivni element Vrsta žarkov Razpolovna doba (t1/2) Energija sevanja
Cezij-137 (137Cs) žarki γ 30,17 let 0,662 MeV
Kobalt-60 (60Co) žarki γ 5,26 let 1,17, 1,33 MeV
Iridij-192 (192Ir) žarki γ 74 dni 0,38 MeV (povprečno)
Jod-125 (125I) žarki X 59,6 dni 27,4, 31,4 in 35,5 keV
Paladij-103 (103Pd) žarki X 17 dni 21 keV (povprečno)
Rutenij-106 (106Ru) delci β 1,02 let 3,54 MeV

Elektronska brahiterapija [uredi]

Pri elektronski brahiterapiji majhne nizkoenergijske rentgenske cevke namestimo v predhodno vstavljen aplikator v telesni votlini /tumorju. Te hitro dovedejo visoke doze sevanja v ciljna tkiva, hkrati pa ohranijo nizko izpostavljenost zdravih tkiv sevanju.[90]

Glejte tudi [uredi]

  • Teleradioterapija (zunanje obsevanje)
  • Brahiterapija prostate
  • Ciljna intra-operativna radioterapija TARGIT

Reference [uredi]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Gerbaulet A et al. (2005). "Cervix carcinoma". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Ash D et al. (2005). "Prostate cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 Van Limbergen E et al. (2005). "Breast cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Van Limbergen E et al. (2005). "Skin cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 5,8 5,9 Gerbaulet A et al. (2005). "General aspects". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 Stewart AJ et al. (2007). "Radiobiological concepts for brachytherapy". V Devlin P. Brachytherapy. Applications and Techniques. Philadelphia: LWW. 
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 BMJ Group (June 2009). Prostate cancer: internal radiotherapy (brachytherapy). Guardian.co.uk. Pridobljeno dne 25 September 2009.
  8. ^ Kelley JR et al. (2007). "Breast brachytherapy". V Devlin P. Brachytherapy. Applications and Techniques. Philadelphia: LWW. 
  9. ^ 9,0 9,1 Viswanathan AN et al. (2007). "Gynecologic brachytherapy". V Devlin P. Brachytherapy. Applications and Techniques. Philadelphia: LWW. 
  10. ^ 10,0 10,1 PMID 19570619 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  11. ^ 11,0 11,1 PMID 19586673 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  12. ^ 12,0 12,1 12,2 PMID 15066292 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  13. ^ 13,0 13,1 13,2 PMID 15001244 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  14. ^ 14,0 14,1 14,2 PMID 17531335 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  15. ^ 15,0 15,1 PMID 19748692 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  16. ^ 16,0 16,1 16,2 16,3 PMID 19268900 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  17. ^ PMID 18325680 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  18. ^ 18,0 18,1 18,2 18,3 18,4 PMID 17509305 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  19. ^ 19,0 19,1 Gupta VK. (1995). "Brachytherapy – past, present and future". Journal of Medical Physics 20: 31–38. 
  20. ^ 20,0 20,1 20,2 20,3 Nag S. A brief history of brachytherapy. Pridobljeno dne 25 September 2009.
  21. ^ PMID 18299114 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  22. ^ Giap H and Tripuraneni P. (2007). "Vascular brachytherapy". V Devlin P. Brachytherapy. Applications and Techniques. Philadelphia: LWW. 
  23. ^ 23,0 23,1 23,2 Thomadsen BR et al. (2005). Brachytherapy Physics. Medical Physics Publishing. 
  24. ^ 24,0 24,1 24,2 24,3 PMID 19329209 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  25. ^ 25,0 25,1 Lartigau E et al. (2005). "Soft tissue sarcomas of the extremities in adults". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  26. ^ 26,0 26,1 Koukourakis G et al. (2009). "Brachytherapy for prostate cancer: A systematic review". Adv Urol 26 ( Pt 1): 63–8. PMID 2735748. 
  27. ^ 27,0 27,1 Pötter R et al. (2005). "Oesophageal cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  28. ^ 28,0 28,1 Van Limbergen E et al. (2005). "Bronchus cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  29. ^ 29,0 29,1 Nag S. (2004). "High dose rate brachytherapy: its clinical applications and treatment guidelines". Technology in Cancer Research and Treatment 3 (3): 269–87. PMID 15161320. 
  30. ^ 30,0 30,1 Flynn A et al. (2005). "Isotopes and delivery systems for brachytherapy". V Hoskin P, Coyle C. Radiotherapy in practice: brachytherapy. New York: Oxford University Press. 
  31. ^ 31,0 31,1 PMID 19442516 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  32. ^ Mazeron JJ et al. (2005). "Brain cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  33. ^ Pötter R et al. (2005). "Uveal melanoma". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  34. ^ PMID 12143240 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  35. ^ Ash D et al. (2005). "Bile duct cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  36. ^ Mazeron JJ et al. (2005). "Anorectal cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  37. ^ Van Limbergen E et al. (2005). "Urinary bladder cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  38. ^ Gerbaulet A et al. (2005). "Urethral cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  39. ^ Gerbaulet A et al. (2005). "Penis cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  40. ^ Pötter R et al. (2005). "Endometrial cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  41. ^ Gerbaulet A et al. (2005). "Primary vaginal cancer". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  42. ^ PMID 18627617 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  43. ^ PMID 11089712 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  44. ^ Hoskin P, Coyle C, ur (2005). Radiotherapy in practice: brachytherapy. New York: Oxford University Press. ISBN 0198529406. 
  45. ^ PMID 18579448 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  46. ^ Quang TS et al. (2007). "Technological evolution in the treatment of prostate cancer". Oncology 21. http://www.cancernetwork.com/display/article/10165/62318. 
  47. ^ 47,0 47,1 PMID 19574206 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  48. ^ PMID 17455209 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  49. ^ 49,0 49,1 PMID 19734106 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  50. ^ 50,0 50,1 PMID 15275728 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  51. ^ Roddiger SJ et al. (2006). "Neoadjuvant interstitial high-dose-rate (HDR) brachytherapy combined with systemic chemotherapy in patients with breast cancer". Strahlenther Onkol 182 (1): 22–9.. doi:10.1007/s00066-006-1454-7. PMID 16404517. 
  52. ^ PMID 17336465 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  53. ^ 53,0 53,1 National Institute for Health and Clinical Excellence (March 2006). High dose rate brachytherapy for carcinoma of the cervix. NICE. Pridobljeno dne 25 September 2009.
  54. ^ 54,0 54,1 54,2 Viswanathan AN et al.. American Brachytherapy Society cervical cancer brachytherapy task group. American Brachytherapy Society. Pridobljeno dne 25 September 2009.
  55. ^ PMID 19619956 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  56. ^ PMID 19409728 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  57. ^ PMID 11815967 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  58. ^ 58,0 58,1 PMID 18661430 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  59. ^ PMID 16403584 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  60. ^ 60,0 60,1 Merrick GS et al.. American Brachytherapy Society prostate low-dose rate task group. American Brachytherapy Society. Pridobljeno dne 25 September 2009.
  61. ^ 61,0 61,1 Hsu I-C et al.. American Brachytherapy Society prostate high-dose rate task group. American Brachytherapy Society. Pridobljeno dne 25 September 2009.
  62. ^ 62,0 62,1 Ash D et al. (2005). "Prostate Cancer". V Hoskin P, Coyle C. Radiotherpay in practice: brachytherapy. New York: Oxford University Press. 
  63. ^ PMID 19036530 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  64. ^ 64,0 64,1 PMID 19046556 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  65. ^ 65,0 65,1 65,2 Keisch et al. (February 2007). American Brachytherapy Society breast brachytherapy task group. American Brachytherapy Society. Pridobljeno dne 25 September 2009.
  66. ^ Hoskin P et al. (2005). "Breast Brachytherapy". V Hoskin P, Coyle C. Radiotherapy in practice: brachytherapy. New York: Oxford University Press. ISBN 0198529406. 
  67. ^ 67,0 67,1 PMID 19225919 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  68. ^ PMID 11113440 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  69. ^ PMID 18778971 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  70. ^ Clinicaltrials.gov (February 2010). APBI Versus EBRT Therapy After Breast Conserving Surgery for Low-risk Breast Cancer. Pridobljeno dne 17 April 2010.
  71. ^ Scanderbeg, D; Yashar, C; White, G; Rice, R; Pawlicki, T (2010). “Evaluation of Three APBI Techniques under NSABP B-39 Guidelines.” Journal of Applied Clinical Medical Physics 11 (1): 274-280.
  72. ^ Yashar, C; Blair, S; Wallace, A; Scanderbeg, D (2009). “Initial Clinical Experience with the Strut-Adjusted Volume Implant Brachytherapy Applicator for Accelerated Partial Breast Irradiation.” Brachytherapy 8: 367-372.
  73. ^ PMID 10758310 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  74. ^ PMID 18681873 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  75. ^ PMID 15927410 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  76. ^ 76,0 76,1 Musmacher J et al. (2006). "High dose rate brachytherapy with surface applicators: Treatment for nonmelanomatous skin cancer". Journal of Clinical Oncology 24: 15543. 
  77. ^ PMID 15769784 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  78. ^ PMID 12021726 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  79. ^ PMID 16836719 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  80. ^ 80,0 80,1 Macmillan Cancer Support. Brachytherapy. Pridobljeno dne 25 September 2009.
  81. ^ PMID 9127366 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  82. ^ 82,0 82,1 82,2 82,3 PMID 15301172 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  83. ^ 83,0 83,1 83,2 PMID 18954913 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  84. ^ Casino AR et al. (2006). "Brachytherapy in lip cancer". Medicina Oral 11: E223–9. 
  85. ^ PMID 18181095 (PubMed)
    Citation will be completed automatically in a few minutes. Jump the queue or expand by hand
  86. ^ Department of Human Oncology, University of Wisconsin School of Medicine and Public Health. Breast brachytherapy. Pridobljeno dne 25 September 2009.
  87. ^ 87,0 87,1 Treatment Types: Brachytherapy. RT Answers. American Society for Radiation Oncology. Pridobljeno dne April 18, 2010.
  88. ^ 88,0 88,1 88,2 88,3 88,4 88,5 88,6 88,7 Pötter R. (2005). "Modern Imaging in Brachytherapy". V Gerbaulet A, Pötter R, Mazeron J, Limbergen EV. The GEC ESTRO handbook of brachytherapy. Belgium: ACCO. 
  89. ^ Trnková P.; Pötter R., Baltas D., Karabis A., Fidarova E., Dimopoulos J., Georg D., and Kirisits C. (2009). 20brachytherapy_1.pdf "New inverse planning technology for image-guided cervical cancer brachytherapy: Description and evaluation within a clinical frame". Radiotherapy and Oncology 93 (2): 331–340. doi:10.1016/j.radonc.2009.10.004. PMID 19846230. http://www.pi-medical.gr/sites/default/files/New%20inverse%20planning%20technology%20for%20image-guided%20cervical%20cancer 20brachytherapy_1.pdf. 
  90. ^ American Association of Physicists in Medicine (February 2009). The 2007 AAPM response to the CRCPD request for recommendations for the CRCPD's model regulations for electronic brachytherapy. American Association of Physicists in Medicine. Pridobljeno dne 17 April 2010.

Zunanje povezave [uredi]

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Brahiterapija&oldid=3991142«