Bradizeizem

Bradizeizem je postopno dvigovanje (pozitiven bradizeizem) ali spuščanje (negativni bradizeizem) dela zemeljske površine, ki ga povzroča polnjenje ali praznjenje podzemne komore magme in/ali hidrotermalna aktivnost, zlasti v vulkanskih kalderah. Med izbruhi lahko traja tisočletja, vsak dogodek dviga pa običajno spremlja na tisoče manjših do zmernih potresov.^[1] Beseda izhaja iz starogrških besed βραδύς bradús, kar pomeni 'počasno', in σεισμός seismós, kar pomeni 'gibanje', in jo je leta 1893 skoval Arturo Issel.^[2]^[3]

Flegreanska polja[uredi | uredi kodo]

Območje Flegreanskih polj (Campi Flegrei), blizu Neaplja, je propadla kaldera in sicer vulkansko območje, ki ga tvori več vulkanskih zgradb, vključno z vulkanom Solfatara, dobro znanim po svojih fumarolah. Območje Campi Flegrei je še posebej znano po bradiseizmičnem dviganju in pogrezanju. Napihnjenost in deflacija te kaldere je še posebej dobro dokumentirana zaradi njene obmorske lege in dolge zgodovine bivanja in gradnje na tem območju.

V mestu Pozzuoli je zlasti rimski Macellum Pozzuoli, v katerem so na treh marmornatih stebrih prikazani pasovi vrtin ali Gastrohenoliti, ki so jih pustili morski mehkužci Lithophaga (morski datelj). Ti se pojavijo do 7 metrov navzgor po stebrih, kar kaže, kako je bradizeizem na tem območju znižal zemljo na vsaj to globino pod morjem in jo nato spet dvignil.^[4]

Pred kratkim, med letoma 1968 in 1972, je območje Campi Flegrei doživelo epizodo pozitivnega bradizeizma in se je povzpelo za 1,7 metra. Še en dvig za 1,8 metra se je zgodil med letoma 1982 in 1984. To je bilo povezano s plitkim (4 km globokim) potresnim rojem v istem obdobju, ki je privedel do evakuacije 30.000 ljudi zaradi zaznanega tveganja neposrednega izbruha.^[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ De Natale, G.; Troise, C.; Pingue, F.; Mastrolorenzo G.; Pappalardo L.; Battaglia M.; Boschi E. (2006). »The Campi Flegrei caldera: unrest mechanisms and hazards«. V Troise C., De Natale G. & Kilburn C.R.J. (ur.). Mechanisms of activity and unrest at large calderas. Special Publications. Zv. 269. London: Geological Society. str. 28. ISBN 978-1-86239-211-3. Pridobljeno 14. julija 2011.
↑ Orsi, G.; Civetta L.; de Vita S.; Di Vito M.A.; Isaia R.; Petrazzuoli S.M.; Ricciardi G.P.; Ricco C. (1999). »Short-term ground deformations and seismicity in the resurgent Campi Flegrei caldera (Italy): an example of active block-resurgence in a densely populated area«. Journal of Volcanology and Geothermal Research. Elsevier. 91 (2–4): 415–451. Bibcode:1999JVGR...91..415O. doi:10.1016/S0377-0273(99)00050-5.
↑ »Bradyseism in the Flegrea Area«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 19. julija 2011.
↑ Scandone, R.; Giacomelli, L.; Speranza, F.F. (2006). »1. The volcanological history of the volcanoes of Naples: a review«. V De Vivo B. (ur.). Volcanism in the Campania Plain: Vesuvius, Campi Flegrei and Ignimbrites. Developments in volcanology. Zv. 9. Elsevier. str. 7–9. ISBN 978-0-444-52175-0. Pridobljeno 14. julija 2011.
↑ Lima, A.; De Vivo B.; Spera F.J.; Bodnar R.J.; Milia A.; Nunziata C.; Belkin H.E.; Cannatelli C. (2009). »Thermodynamic model for uplift and deflation episodes (bradyseism) associated with magmatic–hydrothermal activity at the Campi Flegrei (Italy)« (PDF). Earth-Science Reviews. Elsevier. 97 (1–4): 44–58. Bibcode:2009ESRv...97...44L. doi:10.1016/j.earscirev.2009.10.001.

Literatura[uredi | uredi kodo]

Antonio Parascandola I fenomeni bradisismici del Serapeo di Pozzuoli, Napoli 1947

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

[De_Natale-1] De Natale, G.; Troise, C.; Pingue, F.; Mastrolorenzo G.; Pappalardo L.; Battaglia M.; Boschi E. (2006). »The Campi Flegrei caldera: unrest mechanisms and hazards«. V Troise C., De Natale G. & Kilburn C.R.J. (ur.). Mechanisms of activity and unrest at large calderas. Special Publications. Zv. 269. London: Geological Society. str. 28. ISBN 978-1-86239-211-3. Pridobljeno 14. julija 2011.

[Orsi-2] Orsi, G.; Civetta L.; de Vita S.; Di Vito M.A.; Isaia R.; Petrazzuoli S.M.; Ricciardi G.P.; Ricco C. (1999). »Short-term ground deformations and seismicity in the resurgent Campi Flegrei caldera (Italy): an example of active block-resurgence in a densely populated area«. Journal of Volcanology and Geothermal Research. Elsevier. 91 (2–4): 415–451. Bibcode:1999JVGR...91..415O. doi:10.1016/S0377-0273(99)00050-5.

[whc.unesco.org-3] »Bradyseism in the Flegrea Area«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 19. julija 2011.

[Scandone-4] Scandone, R.; Giacomelli, L.; Speranza, F.F. (2006). »1. The volcanological history of the volcanoes of Naples: a review«. V De Vivo B. (ur.). Volcanism in the Campania Plain: Vesuvius, Campi Flegrei and Ignimbrites. Developments in volcanology. Zv. 9. Elsevier. str. 7–9. ISBN 978-0-444-52175-0. Pridobljeno 14. julija 2011.

[Lima-5] Lima, A.; De Vivo B.; Spera F.J.; Bodnar R.J.; Milia A.; Nunziata C.; Belkin H.E.; Cannatelli C. (2009). »Thermodynamic model for uplift and deflation episodes (bradyseism) associated with magmatic–hydrothermal activity at the Campi Flegrei (Italy)« (PDF). Earth-Science Reviews. Elsevier. 97 (1–4): 44–58. Bibcode:2009ESRv...97...44L. doi:10.1016/j.earscirev.2009.10.001.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]