Borka Dragojević-Josifovska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Borka Dragojević-Josifovska
Rojstvo1910
Federacija Bosne in Hercegovine
Smrt2004
Skopje
Državljanstvo Severna Makedonija
Alma materUniverza v Beogradu
Poklicklasična filologinja, arheologinja, univerzitetna profesorica
OrganizacijaMakedonski arheološki muzej
Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju

Borka Dragojević-Josifovska (srbsko Борка Драгојевић-Јосифовска), bosansko-srbska arheologinja, muzealka, numizmatičarka in filologinja, * 1910, Gornja Srbica, Avstro-Ogrska, † 2004, Skopje, Severna Makedonija.

Delovala je najprej kot kustosinja v Makedonskem arheološkem muzeju, nato pa kot predavateljica klasične filologije na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju. Njeno glavno strokovno področje je bilo klasična arheologija na ozemlju Severne Makedonije.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v srbski vasi Gornja Srbica, takrat del Avstro-Ogrske. Leta 1934 je diplomirala iz klasične filologije in arheologije na Filozofski fakulteti v Beogradu. Po drugi svetovni vojni je do leta 1958 delala kot kustosinja v Makedonskem arheološkem muzeju, kjer je med drugim kurirala muzejski lapidarij.[1][2]

Nato je postala predavateljica latinščine na oddelku za klasično filologijo Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju, kjer je delovala do leta 1976.[1][3] Leta 1969 je napredovala do položaja višje predavateljice in leta 1974 do docentke.[3] Umrla je leta 2004 v Skopju.[4]

Delo[uredi | uredi kodo]

Napis, Isar Marvinci

Opravljala je arheološke raziskave na več najdiščih na ozemlju današnje Severne Makedonije, med drugim Isar Marvinci, Dračevo, Živojno, Stobi in Scupi.[1] Na najdišču Isar Marvinci je vodila prva izkopavanja, ki so odkrila tempelj, akvadukt in nagrobni spomenik z upodobljenim vojakom, ki drži makedonski ščit.[5] Preučevala je tudi kup 377 numusov iz Petralic, odkritih leta 1950 pri Krivi Palanki.[6]

Souredila je več objav starodavnih inskripcij z ozemlja Jugoslavije in Tabula Imperii Romani.[7] V poročilu o izkopavanju najdišča Gorno Sonje, objavljenem leta 1982, je predstavila pomembne inskripcije s toponimi, povezanimi s plemenom Albanov,[8] objavila pa je tudi napise z nahajališča Konjuh.[9]

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • Vodič niz lapidarium (1961)
  • Prilog lokalizovanju grada Argosa u Peoniji (1965)
  • Inscriptions de la Mésie Supérieure, vol. I (1976)
  • Inscriptions de la Mésie Supérieure, vol. VI (1984)
  • Depo folesa iz s. Petralice (Makedonija) (1990)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »ДРАГОЕВИЌ-ЈОСИФОВСКА, Борка – Македонска Енциклопедија« (v makedonščini). Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  2. ↑ »Kurshumli An«. Archaeological Museum of the Republic of North Macedonia (v britanski angleščini). 12. december 2020. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 »INSTITUTE OF CLASSICAL STUDIES – Филозофски факултет« (v britanski angleščini). Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  4. ↑ Проева, Наде (2004). »Придонесот на Алфред Делакулонш во изучувањето на историјата на Македонија« (v makedonščini) (54): 33. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  5. ↑ Sokolovska, Viktorija (2012). The Ancient Town at Ivar-Marvinci, Valandovo (PDF). PORTA ARCHAEOLOGICA.
  6. ↑ »Hoard Details 9761«. chre.ashmus.ox.ac.uk. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  7. ↑ Ristovski, Blaže (ur.) (2009). " Dragoslav ". Macedonian encyclopedia . Skopje: MANU. str. 487
  8. ↑ Inscriptions de la Mésie supérieure. Vol. III/2, Timacum minus et la vallée du Timok. Fanula Papazoglu, Petar Petrović, Centre d'études épigraphiques et numismatiques. Beograd: Centre d'études épigraphiques et numismatiques de la Faculté de philosophie de l'Université de Beograd. 1995. str. 32. ISBN 86-80269-16-6. OCLC 36448898.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)
  9. ↑ »New Cities in Late Antiquity: Documents and Archaeology«. dokumen.pub (v angleščini). Pridobljeno 2. avgusta 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Borka_Dragojević-Josifovska&oldid=6209225«