Boeing E-4

E-4
	E-4B v leti
Vloga	Strateški leteči komandni center
Proizvajalec/-ci	Boeing
Predstavljen	1974
Status	V uporabi
Glavni uporabnik	USAF
Število izdelanih	4
Cena enote	223 milijonov USD (v 1998 dolarjih)
Razvit iz	Boeing 747-200

Boeing E-4 Advanced Airborne Command Post^[2] je ameriški strateški leteči komandni center, ki naj bi se uporabljal v krizah, kot npr. jedrska vojna. Razvit je na podlagi potniškega Boeinga 747-200B. E-4 je opremljen s sistemom VLF, ki mu omogoča komunikacijo s strateškimi podmornicami, oboroženimi z balističnimi raketami. Letalo naj bi bilo »utrjeno« proti učinkom elektromagnetnega pulza (EMP), ki se pojavi ob eksploziji jedrskega orožja. E-4 lahko s prečrpavanjem goriva ostane v zraku do 150 ur.

V uporabi so štiri letala.

Specifikacije (E-4B)[uredi | uredi kodo]

Podatki iz USAF Fact Sheet,^[1] Boeing 747-200 specifications^[3]

Splošne karakteristike

Posadka: do 112
Dolžina: 231 ft 4 in (70,5 m)
Razpon kril: 195 ft 8 in (59,7 m)
Višina: 63 ft 5 in (19,3 m)
Površina kril: 5500 ft² (510 m²)
Teža praznega letala: 410000 lb (190000 kg)
Naložena teža: 800000 lb (360000 kg)
Maks. vzletna teža: 833000 lb (374850 kg)
Pogon letala: 4 × General Electric CF6-50E2 turbofani, 52500 lbf (234 kN) vsak

Zmogljivost

Maks. hitrost: 523 vozlov (602 mph, 969 km/h)
Potovalna hitrost: Mach 0,84 (555 mph, 895 km/h)
Doseg: 6200 nmi (7100 milj, 11000 km)
Trajanje leta: 150+ ur (z prečrpavanjem goriva v zraku)
Višina leta: 45000 ft (14000 m)
Obremenitev kril: 150 lb/ft² (730 kg/m²)
Razmerje potisk/teža: 0,26

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ ^1,0 ^1,1 »E-4B fact sheet«. USAF. Marec 2005. Pridobljeno 19. aprila 2015.
↑ »Section 2−1−4. Operational Priority«, Air Traffic Control (PDF) (order), FAA, 9. februar 2012, JO 7110.65U.
↑ Boeing 747-200 Technical Specifications, Boeing

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Bowers, Peter M. (1989). Boeing aircraft since 1916. London: Putnam Aeronautical Books. COBISS 26430981. ISBN 0-85177-804-6.
{{navedi revijo |last=Francillon |first=René J. |title=Doomsday 747s: The National Airborne Operations Center |journal=[[Air International |date=december 2008 |pages=32–37}}
Haverlah, Jeff (2005). »Nightwatch Outline«. Worldwide Ute News Club (WUN). Pridobljeno 28. decembra 2013.
Jenkins, Dennis R. (2000). Boeing 747-100/200/300/SP. AirlinerTech Series. Zv. 6. Specialty Press. ISBN 1-58007-026-4.
Lloyd, Alwin T. (1999). A Cold War Legacy: A Tribute to Strategic Air Command- 1946-1992. Missoula, Montana: Pictorial Histories Publications Company. ISBN 978-1-57510-052-4.
Michell, Simon (1994). Jane's Civil and Military Upgrades 1994-95. Coulsden, Surrey, UK: Jane's Information Group. ISBN 0-7106-1208-7.
Tyler, Tim (1995). »Who are the Nightwatch stations?« (PDF). Special Topic Report. Worldwide Ute News Club (WUN). Pridobljeno 28. decembra 2013.
Verton, Dan (2003). Black Ice: The Invisible Threat of Cyber-Terrorism. New York City: McGraw-Hill. ISBN 978-0-07-222787-1..

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Boeing E-4

[USAF_fact_sheet-1] 1,0 ^1,1 »E-4B fact sheet«. USAF. Marec 2005. Pridobljeno 19. aprila 2015.

[2] »Section 2−1−4. Operational Priority«, Air Traffic Control (PDF) (order), FAA, 9. februar 2012, JO 7110.65U.

[3] Boeing 747-200 Technical Specifications, Boeing

[1]

[2]

[3]