Bazilika Sempronia
| Bazilika Sempronia | |
|---|---|
 Sodoben model bazilike Sempronia | |
  Bazilika Sempronia Geografska lega: Bazilika Sempronia, Italija | |
| Lega | Regio VIII Forum Romanum, Rim |
| Koordinati | 41°53′30.99″N 12°29′5.02″E / 41.8919417°N 12.4847278°E |
| Zgrajeno | 169 pr. n. št. |
| Arhitekt | Tiberij Sempronij Grakh |
Bazilika Sempronia je bila v času republikanskega obdobja struktura v rimskem forumu [1]. Bila je ena od štirih bazilik, ki so sestavljale prvotni rimski forum ob baziliki Porcia, baziliki Emiliji in baziliki Opimia, in je bila tretja zgrajena [2]. Čeprav so izkopavanja razkrila ostanke bazilike, kot tudi strukture, ki so bile prvotno na njenem mestu, nič od njih ni vidno v Rimskem forumu. [3][4]
Zgradba[uredi | uredi kodo]
Izkopavanje bazilike je pokazalo, da je bila najverjetneje zgrajena iz blokov iz tufa, kot je bilo običajno v takratnih zgradbah. Slaba območja v stavbi so bila morda ojačana s travertinskimi bloki, celotna fasada pa bi bila najverjetneje prekrita s štukaturo, da bi se tako skrili bloki in jo okrasili. Streha bi bila podobna tistim na templjih in bi bila izdelana iz lesenih tramov in nosilcev. Zunanjost strehe bi bila prekrita s ploščicami za zaščito strehe od elementov, notranjost pa bi bila ometana, da bi se zmanjšala teža in končala v štukaturi.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Baziliko Sempronia je leta 169 pr. n. št. zgradil rimski politik Tiberij Sempronij Grakh, ki je bil v času nastanka bazilike izbran za cenzorja. Zgrajena je bila na območju, kjer je nekoč imel hišo Scipion Africanus in številne trgovine, kar je vodilo v prepričanje, da je bila nekoč v lasti Scipiona in jo je podedoval Tiberij leta 184 pr. n. št. po Scipiovi smrti, ko je bil Tiberij poročen z njegovo hčerko, Cornelijo Africana.
Julija Cezar je leta 54 pr. n. št. porušil baziliko Sempronia, da bi zgradil svojo baziliko Julijo.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ John Henry Middleton (1892). The Remains of Ancient Rome. A. and C. Black. str. 269.
- ↑ Stambaugh, John (1988). The Ancient Roman City. Baltimore and London: The Johns Hopkins University Press.
- ↑ Gorski, Gilbert (2015). The Roman Forum: A Reconstruction and Architectural Guide. Cambridge, England: Cambridge University Press. str. 12, 248. ISBN 9780521192446.
- ↑ Claridge, Amanda (1998). Rome: an Oxford Archaeological Guide. Oxford Paperbacks.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
