Aragac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Aragac (armensko Արագած, včasih tudi Aragatz) je s 4.090 metri najvišja gora Republike Armenije. Gora leži v provinci Aragacotn (kar pomeni vznožje Aragaca), približno 40 km severozahodno od Erevana. Najvišji vrh se nahaja na 40° 33′ severne zemljepisne širine in 44° 7′ vzhodne zemljepisne dolžine.


Gora je ugasel stratovulkan, ki je nastal v holocenu. Ima štiri vrhove, ki tvorijo obroč okoli ognjeniškega kraterja. Najvišji je severni vrh s 4.090 m, po višini mu sledijo zahodni (4.080 m), vzhodni (3916 m) in južni vrh (3879 m).

Pogled iz zraka

Na južnem pobočju gore približno na višini 2.000m se nahaja trdnjava Amberd, ki je današnjo podobo dobila v 12. stoletju. Na višini približno 3.190 m, ob umetnem jezeru Kari, so leta 1943 postavili postajo za preučevanje vesoljskih sevanj. Južno in nekoliko nižje (na višini 1.405 m) od nje so leta 1946 postavili astrofizikalni observatorij Bjurakan in ga leta 1998 poimenovali po ustanovitelju Viktorju Amazaspoviču Ambarcumjanu.

Kljub temu, da gre za najvišjo goro, pa Aragac pri Armencih nima takšnega simbolnega pomena kot dobrih 1.000 m višji Ararat, ki danes leži v Turčiji.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]