Antivodik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika. Običajni atom vodika je sestavljen iz elektrona in protona. Antivodik pa je sestavljen iz pozitrona (namesto elektronske ovojnice) in antiprotona (v jedru).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi atom antivodika so naredili v raziskovalnem središču CERN v letu 1995 s pomočjo pospeševalnika LEAR (Low Energy Antiproton Ring). Antivodik so izdelali z usmerjanjem curka antiprotonov v skupino ksenonovih atomov. Ko so prišli antiprotoni blizu ksenonovega jedra, je nastal par elektron-pozitron in z nekaj verjetnosti bi lahko trdili, da je antiproton zajel pozitron in nastal je antivodik. Verjetnost za nastanek antivodika je bila samo 10−19. Ta način torej ni primeren za izdelavo uporabnih količin antivodika.

Do sedaj kreirani atomi antivodika so imeli izredno visoko temperaturo (nekaj tisoč ° K), zadeli so steno naprave in se anihilirali. Še težje je narediti antidevterij, antitritij ali celo antihelij. Do sedaj so uspeli narediti samo antidevterij in antihelij-3 [1].

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ R. Arsenescu et al. (2003). "Antihelium-3 production in lead-lead collisions at 158 A GeV/c". New Journal of Physics 5: 1. doi:10.1088/1367-2630/5/1/301.