Altiplano Cundiboyacense

Altiplano Cundiboyacense
Altiplano Cundiboyacense
	Tipična pokrajina Altiplana, blizu Arcabuca, departma Boyacá
Nadm. višina dna	0,650 m
Površina	25.000
Geografija
Država	Kolumbija
Zvezna država	Departma Cundinamarca in Boyacá
Regija	Andska naravna regija
Koordinati	5°25′08″N 73°25′17″W / 5.41889°N 73.42139°W
Reka	Bogotá, Teusacá, Torca, Juan Amarillo, Fucha, Tunjuelo

Altiplano Cundiboyacense [altiˈplano kundiβoʝaˈsense] je visoka planota v Cordilleri Oriental kolumbijskih Andov, ki pokriva dele departmajev Cundinamarca in Boyacá. Altiplano ustreza starodavnemu ozemlju ljudstva Muisca. Altiplano Cundiboyacense obsega tri značilne ravninske regije; savana Bogotá, dolini Ubaté in Chiquinquirá ter dolini Duitama in Sogamoso. Povprečna nadmorska višina altiplana je približno 2600 metrov nad morsko gladino, vendar se giblje od približno 2500 metrov do 4000 metrov.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Altiplano v španščini pomeni "visoka planota", drugi del je kombinacija departmajev Cundinamarca in Boyacá.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Meje Altiplana niso strogo določene. Visoko planoto obdajajo višje gore vzhodnih verig, z gorami Sumapaz na jugu in Chingaza na vzhodu. Dolina Tenza je vzhodno od Altiplana, Ocetá Páramo in kanjon Chicamocha pa severovzhodno.

Podenote[uredi | uredi kodo]

Altiplano je razdeljen na tri glavne doline, od severovzhoda do jugozahoda:

Dolina Iraca
Dolini Ubaté in Chiquinquirá
Savana Bogotá

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Povprečna temperatura na Altiplano Cundiboyacense je 14 °C, v razponu od 0 °C do 24 °C. Najbolj suhi meseci v letu so od decembra do marca, medtem ko je dež pogostejši v aprilu, maju, septembru, oktobru in novembru. Od junija do avgusta pihajo močni vetrovi. Toča je na Altiplanu pogosta.^[1]

Páramo[uredi | uredi kodo]

Altiplano Cundiboyacense je obdan z različnimi edinstvenimi andskimi ekosistemi in jih vsebuje; páramo 60 % vseh páramov na svetu je v Kolumbiji. (Natančneje, v departmaju Boyacá z najbolj relativnim območjem páramo).^[2] Boyacá je departma, kjer je 18,3 % celotne nacionalne površine.^[3] Na jugu je Sumapaz páramo (največji na svetu) naravna meja Altiplana. Chingaza vsebuje páramo vegetacijo, prav tako najlepši je Ocetá páramo na severovzhodu.^[4] Na Altiplanu páramo ustvarja mikroklima okolice jezera Iguaque.

Panorama "Playa de los Frailejones" na Ocetá páramo

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Mesto Bogotá je skupaj z več okoliškimi mesti pomembno industrijsko in storitveno središče. Mesti Bogotá in Tunja sta pomembni univerzitetni središči.

Mesto Tunja izstopa kot drugo najpomembnejše mesto na celotnem altiplanu, poleg tega, da je najbolje ohranjeno zgodovinsko središče Kolumbije postalo pomembno turistično in kulturno središče, uradno razglašeno za nacionalni spomenik.

V Zipaquirá, Cajicá, Nemocón in Sesquilé so pomembni rudniki in obrati za rafiniranje soli.

Glavna dejavnost zunaj mest, je kmetijska dejavnost, kjer izstopajo mlečni izdelki ter pridelki krompirja in koruze. Gojijo se tudi pšenica, ječmen, soja, breskev, drevesni paradižnik, Physis peruviana uchuva, robidnica, v Sabana de Bogotá so pomembne cvetlične kulture.

Mesta[uredi | uredi kodo]

Solna katedrala Zipaquirá je v centru Altiplana

Najpomembnejše mesto na Altiplano Cundiboyacense Bogotá. Druga mesta od severovzhoda do jugozahoda so:Sogamoso, Duitama, Chiquinquirá, Villa de Leyva, Tunja, Ubaté, Suesca, Tocancipá, Zipaquirá, Cajicá, Chía, Facatativá, Soacha.