Alcazaba, Málaga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alcazaba de Málaga
Málaga, Španija
Malaga Alcazaba 25-9-2007a.JPG
Pogled z morja na málaško Alcazabo
Vrsta: palačna trdnjava
Koordinate: 36°43′17″N 4°24′56″W / 36.72139°N 4.41556°W / 36.72139; -4.41556Koordinati: 36°43′17″N 4°24′56″W / 36.72139°N 4.41556°W / 36.72139; -4.41556
Zgrajeno: 10.-15. stoletje
Zgradil: Hammudidska dinastija
V uporabi:
Sedanje
stanje:
dobro ohranjena

Alcazaba je palačna trdnjava v Málagi, Španija. Zgradili so jo muslimanski vladarju Hammudidi v zgodnjem 11. stoletju.[1] Ime izhaja iz arabskega قصبة [al-qasbah], ki pomeni citadelo.

Málaška Alcazaba je najbolje ohranjena kasba v Španiji. Pod njo so ruševine rimskega gledališča iz 1. stoletja pr. n. št., ki ga obnavljajo. Dele gledališča so Mavri uporabili za gradnjo Alcazabe.

Španci so Málago ponovno osvojili leta 1487 po obleganju, ki je bilo eno najdaljših v rekonkvisti, in dvignili svoje zastave na Torre del Homenaje v notranji trdnjavi.

Alcazaba v Málagi je zaradi dvojnega obzidja in drugih fortifikacij po mnenju arhitekta-restavratorja Leopolda Torresa Balbása prototip vojaške arhitekture v obdobju Taife. Z njo se lahko primerja samo grad Krak des Chevaliers v Siriji.[1]

Tloris[uredi | uredi kodo]

Malaška Alcazaba je zgrajena na vzpetini v središču mesta, s katere je lep razgled na pristanišče. Ima dvojno obzidje, ki je bilo nekoč povezano z mestnim obzidjem, ki je tvorilo tretji obrambni zid. Zunanje obzidje je prilagojeno topografiji griča in popolnoma zapira notranje obzidje. Na obeh so številni obrambnimi stolpi.

Mnogolistni loki, značilni za mavrsko arhitekturo

Zunanja citadela[uredi | uredi kodo]

V zunanjo citadelo vodijo Puerta de la Bóveda (Obokana vrata), možen pa je tudi vstop z dvigalom. Dvojna vhodna vrata so zasnovana tako, da čimbolj ovirajo napredovanje napadalca.

Pot se nato vije skozi vrtove s številnimi fontanami, skozi Puerta de las Columnas (Stolpna vrata), zgrajena iz ruševin rimskih zgradb, in Torre del Cristo (Kristusov stolp), v katerem pot pravokotno zavije, da bi se ponovno oviralo napredovanje sovražnika. Kristusov stolp je nekoč služil kot kapela.

Notranja citadela[uredi | uredi kodo]

Notranje dvorišča z vrtom v Cuartos de Granada

Edini vhod v notranjo citadelo so Puerta de los Cuartos de Granada (Vrata granadske četrti), ki so branila zahodno stran palače. Na vzhodni strani je Torre del Homenaje (Davčni stolp), ki je delno porušen.

Znotraj drugega obzidja je palača in nekaj drugih zgradb, zgrajena v 11., 13. in 14. stoletju na treh zaporednih terasah. V palačni Cuartos de Granada (Granadska četrt) so prebivali kralji in guvernerji.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]