Afroazijski jeziki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Afroazijski jeziki
Geografska
porazdelitev:
Afriški rog, Severna Afrika, Sahel, Srednji vzhod
Lingvistična klasifikacija: Ena izmed glavnih jezikovnih družin na svetu
Prajezik: Proto-afroazijski
Podrazdelitve:
Ethnologue koda: afro-asiatic
ISO 639-2 / 5: afa
Hamito-Semitic languages.jpg

Afroazijski jeziki so jezikovna družina, ki združujejo približno 240 jezikov s skupno 250 milijoni govorcev v severni Afriki in jugozahodni Aziji. Zajema naslednje poddružine jezikov:

Ongotščino uvrščajo v afroazijsko skupino jezikov, njegova razvrstitev znotraj skupine pa je predmet razprave.

V starejši literaturi se za to skupino jezikov uporablja izraz Hamitsko-semitska skupina, pri čemer so bili vsi jeziki razen semitskih združeni pod skupno oznako »hamitskih jezikov«. Sodobna jezikoslovna spoznanja taki razvrstitvi nasprotujejo: verjetno največje razlike obstajajo med kušitsko in omotsko skupino, kar kaže na to, da ti jeziki izvirajo z območja današnje Etiopije, od koder so se pred tisočletji razširili do današnjega obsega. Pri tem je semitska skupina edina, ki se je razširila tudi na ozemlje Azije. V zgodovini so se govorci semitskih jezikov selili z juga Arabskega polotoka nazaj v Etiopijo; sodobni etiopski jeziki, kot denimo amharščina, zato pripadajo semitski in ne kušitski ali omotski skupini.

Tudi giz iz družine semitskih jezikov, ki je praktično izumrl, se naj bi razširil na Rog Afrike iz Jemena s preseljevanjem Agazijcev, zgodovinarji pa so na drugi strani mnenja, da se je razvil v državi Aksum na afriški celini. Da je prišel iz Arabskega polotoka, izhaja iz zakonitosti spreminjanja besednih korenov. Giz je bolj podoben sabejščini kot arabščini in naj bi bil naslednik narečja, ki so ga govorili po vsej verjetnosti že v Daamatitski državi. Etiopski semiti imajo le malo besed iz bantu jezikov.

Po eni razlagi naj bi proti jugu Etiopije obstajala stara južno arabska kolonizacija. Njen ostanek bi se kazal tudi v argabščini in aderščini na Hararskem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Sands, Bonny (2009). "Africa’s Linguistic Diversity". Language and Linguistics Compass 3/2 (2009): 559–580, 10.1111/j.1749-818x.2008.00124.x

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]