1092

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1060.  1070.  1080.  - 1090. -  1100.  1110.  1120.
Leta: 1089 · 1090 · 1091 · 1092 · 1093 · 1094 · 1095
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1092 (MXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Investiturni boj[uredi | uredi kodo]

  • 21. april - Papež Urban II. povzdigne status pisanske škofije v nadškofijo. Prvi nadškof postane, potem ko cesarjevo stranko zamenja za papeževo, Dagobert, kasnejši latinski patriarh v Jeruzalemu.
  • jesen - Rimsko-nemški cesar se odpravi v severno Italijo na kazenski pohod proti markizi Matildi Toskanski in oblega grad Canosso. Matilda z zmago nad cesarjevo vojsko še vdrugo poniža Henrika IV.↓
  • → Po cesarjevem porazu pri Canossi sledi niz uporov v lombardskih mestih, ki so primorali cesarja k umiku iz Italije.↓
  • → Hkrati si markiza Matilda pridobi zaupanje cesarjevega sina in prestolonaslednika Konrada II., nominalnega nemškega kralja.
  • Papeška stranka uspe izvoliti in posvetiti Bertolda II. za švabskega vojvodo. Istega leta Bertold prejme v fevd tudi Vojvodino Koroško in Veronsko marko, kjer pa se mu ne uspe utrditi, saj je tam drži oblast cesarjev nameščenec Henrik V. Koroški. 1093

Ostala Evropa[uredi | uredi kodo]

Britonsko žepno kraljestvo Strathclyde se je v 11. stoletju ohranilo zgolj kot tamponsko območje med močnejšima kraljestvoma Anglije in Škotske
  • maj - Anglija: kralj Viljem Ruf aneksira Cumbrio, del keltsko-britonskega žepnega kraljestva Strathclyde, ki je bilo v 11. stoletju pod občasno škotsko zasedbo. Na temeljih stare rimske utrdbe začne z gradnjo gradu Carlisle.
  • 9. maj - Posvetitev katedrale Lincoln, Lincolnshire, vzhodna Anglija.
  • Angleški in škotski kronisti zabeležijo nenavadno visoko plimo, ki poplavi obalne predele Anglije in Škotske.
  • Apulijski vojvoda Roger Borsa se poroči z Adelo Flandrijsko, vdovo danskega kralja Knuta IV.. Prvemu možu je rodila tri sinove in dve hčerki, drugemu tri sinove. Od Rogerijevih sinov otroštvo preživi samo en, bodoči vojvoda Viljem II. Apulijski.
  • Francoski filozof in teolog Roscelin je v Reimsu obtožen herezije zaradi nominalističnega izpeljevanja o logičnem smislu Svete Trojice. Iz strahu pred izobčenjem in smrtno kaznijo se odreče povezovanju nominalizma z jedrom krščanske dogmatike, ne pa tudi nominalizmu samemu.

Azija[uredi | uredi kodo]

  • Seldžuški imperij: po Malik Šahovi smrti seldžuška plemena začno med seba tekmovati in ustanavljati svoje neodvisne države. Nominalno njegov imperij podeduje sin Mahmud I.. Dejansko se obsežen imperij razdeli med njegove štiri sinove in ostalo ožje sorodstvo.
  • Dinastija Song: inženir in učenjak Su Song objavi razpravo z vsemi potrebnimi navodili in načrti za izgradnjo mehanske astronomske ure na vodni pogon. Gre za izjemno zapleten mehanizem z preciznim načrtovanjem. Ko se pol stoletja kasneje ure polasti mandžurska dinastija Jin, uro demontirajo in ponovno sestavijo v Pekingu, a jo kljub navodilom in načrtom ne uspejo vzpostaviti v prvotno stanje.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]