1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan
Imena
Priporočeno IUPAC ime
1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan
Druga imena
CFC-113
Freon 113
Frigen 113 TR
Freon TF
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEMBL
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.000.852
UNII
  • InChI=1S/C2Cl3F3/c3-1(4,6)2(5,7)8
    Key: AJDIZQLSFPQPEY-UHFFFAOYSA-N
  • InChI=1/C2Cl3F3/c3-1(4,6)2(5,7)8
    Key: AJDIZQLSFPQPEY-UHFFFAOYAE
  • ClC(F)(F)C(Cl)(Cl)F
Lastnosti
CCl2FCCl2F
Molska masa 187,37 g·mol−1
Videz brezbarvna tekočina
Vonj podoben ogljikovemu tetrakloridu[1]
Gostota 1,56 g/mL
Tališče −35 °C (−31 °F; 238 K)
Vrelišče 47,7 °C (117,9 °F; 320,8 K)
170 mg/L
Parni tlak 285 mmHg (20 °C)[1]
Toplotna prevodnost 0.0729 W m−1 K−1 (300 K)[2]
Nevarnosti
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
250.000 ppm (miš, 1,5 h)
87.000 (podgana, 6 h)[3]
NIOSH (ZDA varnostne meje):
PEL (Dopustno)
 TWA 1000 ppm (7600 mg/m3)[1]
REL (Priporočeno)
 TWA 1000 ppm (7600 mg/m3) ST 1250 ppm (9500 mg/m3)[1]
IDLH (Takojšnja nevarnost)
 2000 ppm[1]
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan, imenovan tudi triklorotrifluoroetan ali CFC-113, je klorofluoroogljikovodik. Ima formulo Cl2FC-CClF2. Brezbarvna in hlapljiva tekočina je splošno topilo.[4]

Atmosferske reakcije[uredi | uredi kodo]

CFC-113, izmerjen z naprednim eksperimentom globalnih atmosferskih plinov (AGAGE) v troposferi na postajah po vsem svetu. Številčnosti so podane kot mesečne povprečne molske frakcije brez onesnaževanja v delcih na bilijon.
Atmosferska koncentracija CFC-113 od leta 1992.

CFC-113 je zelo nereaktiven klorofluoroogljikovodik. V atmosferi ostane približno 90 let,[5] dovolj dolgo, da kroži iz troposfere v stratosfero. V stratosferi se lahko CFC-113 razgradi z ultravijoličnim sevanjem (sončna svetloba v območju 190-225 nm), ki ustvarja klorove radikale (Cl•), ki sprožijo hitro (nekajminutno) razgradnjo ozona:[6][7]

Tej reakciji sledi:

Postopek regenerira Cl• radikal, ki uniči še več O3. Radikal Cl• bo v povprečju razkrojil 100.000 molekul v svoji atmosferski življenjski dobi, ki traja 1–2 let. V nekaterih delih sveta so te reakcije občutno stanjšale naravno stratosfersko ozonsko plast Zemlje, ki ščiti biosfero pred sončnim UV-sevanjem; povečana raven UV žarkov na površini lahko povzroči kožnega raka ali celo slepoto.[8]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

CFC-113 je bil eden najbolj proizvajanih CFC. Leta 1989 je bilo proizvedenih približno 250.000 ton. Uporabljali so ga kot čistilno sredstvo za električne in elektronske komponente.[8] CFC-113 je poleg CFC-11 in CFC-12 eden izmed treh najbolj priljubljenih CFC spojin.[9]

CFC-113 je zaradi majhne vnetljivosti in nizke toksičnosti idealen kot čistilo za občutljivo električno opremo, tkanine in kovine. Izdelka ne uniči, je nevnetljiv in ne reagira z drugimi kemikalijami.[10]

CFC-113 so v laboratorijski analitiki nadomestila druga topila.[11]

Pri redukciji CFC-113 s cinkom dobimo klorotrifluoroetilen:[4]

Nevarnosti[uredi | uredi kodo]

Poleg svojih ogromnih vplivov na okolje, freon 113 tako kot večina drugih klorofluoroalkanov pri odprtem ognju tvori plin fosgen.[12]

Poglej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. »#0632«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
  2. ↑ Touloukian, Y.S., Liley, P.E., and Saxena, S.C. Thermophysical properties of matter - the TPRC data series. Volume 3. Thermal conductivity - nonmetallic liquids and gases. Data book. 1970.
  3. ↑ »1,1,2-Trichloro-1,2,2-trifluoroethane«. Immediately Dangerous to Life and Health Concentrations (IDLH). National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
  4. ↑ 4,0 4,1 Siegemund, Günter; Schwertfeger, Werner; Feiring, Andrew; Smart, Bruce; Behr, Fred; Vogel, Herward; McKusick, Blaine (2002). »Fluorine Compounds, Organic«. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a11_349.
  5. ↑ »Global Change 2: Climate Change«. University of Michigan. 4. januar 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2008. Pridobljeno 28. maja 2008.
  6. ↑ Molina, Mario J. (1996). »Role of chlorine in the stratospheric chemistry«. Pure and Applied Chemistry. 68 (9): 1749–1756. doi:10.1351/pac199668091749.
  7. ↑ »Guides | SEDAC«.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Chlorofluorocarbons«. Columbia Encyclopedia. 2008. Pridobljeno 28. maja 2008.
  9. ↑ Zumdahl, Steven (1995). Chemical Principles. Lexington: D. C. Heath. ISBN 978-0-669-39321-7.
  10. ↑ »Guides | SEDAC«. sedac.ciesin.columbia.edu.
  11. ↑ »Use of Ozone Depleting Substances in Laboratories. TemaNord 516/2003« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. februarja 2008. Pridobljeno 6. maja 2008.
  12. ↑ »False Alarms: The Legacy of Phosgene Gas«. HVAC School. Pridobljeno 9. maja 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan&oldid=5842465«