Žlahtni dedek
| žlahtni dedek | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Leccinellum crocipodium (Letell.) Della Magg. & Tras(2014) |
Žlahtni dedek (znanstveno ime Leccinum crocipodium) je užitna goba iz rodu dedkov, ki je razširjena tudi v Sloveniji, vendar je v Sloveniji dokaj redka.
Opis[uredi | uredi kodo]
Žlahtni dedek je v celoti bolj ali manj rumeno obarvan (včasih celo olivna), tudi luknjice v himeniju so rumene, ima pa značilen, hrapavo luskat bet, kot druge vrste turkov in dedov ter tu in tam počrni. Klobuk gobe je najprej polkrožen, kasneje pa se izboči in postane blazinast. Pogosto postane njegova žametna kožica razpokana, premer klobuka odrasle gobe pa je med 5 in 15 cm.
Trosovnica je sprva rumena, pri zelo starih primerkih pa postane olivno zelena, sestavljena pa je iz dolgih in tankih cevk, katerih drobne rumene luknjice postanejo sčasoma bolj oglate in dobijo olivno barvo. V njih so od 11-18 x 6-8 mikronov veliki vretenasti trosi rumeno rjavkaste barve.
Bet odraslih gob doseže velikost 5–10 cm in ima premer od 1,5 do 3 cm. Bet je trebušast, valjast in pogosto ukrivljen ter poln in trd Bet starih gob je olesenel, običajno ima zašiljeno dnišče. Površina beta je rumena, podolžno hrapavo luskata, luskice pa pri starejših primerkih počrnijo.
Meso žlahtnega dedka je rumenkasto, na prerezanih mestih na zraku najprej rahlo pordeči, kasneje pa počrni. Sestava mesa je trdna, v betu pa žilava. Meso je prijetnega vonja in okusa.
Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]
Žlahtnega dedka bomo našli pod listavci, najraje pod bukvami, posamično ali v malih skupinah. Je razmeroma redka goba, ki raste v toplih poletjih. Precej mu je podoben Primorski ded (Lecinum corsicum), nekoliko podoben pa mu je tudi Preprosti goban (Boletus impolitus), z gladkim betom, meso pa lahko na zraku tudi postane rahlo rožnato, vendar ne počrni. Zamenjava s strupenimi gobami ni mogoča.
Žlahtni dedek je dobra goba, vendar ga je zaradi redkosti škoda pobirati. Uvrščen je na Rdeči seznam gliv v Sloveniji.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
