Žižkovski televizijski stolp
Žižkovski televizijski stolp je oddajniški stolp v Pragi in z 216 metri najvišja stavba v mestu. Stoji na meji mestnih četrti Žižkov in Vinohrady, v parku Mahlerovy sady. Zgrajen je bil med letoma 1985 in 1992 po načrtih arhitekta Václava Aulickega, statika Jiříja Kozáka in Alexa Béma.[1][2]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Armiranobetonska temeljna plošča, premera 30 m in debeline 4 m, leži na globini 15 m pod tlemi. Navpično konstrukcijo sestavljajo trije valjasti jekleni stolpi, ki jih tvorijo koncentrične jeklene cevi, med katerimi je medprostor zalit z betonom.[2][3][4] Dva od treh stolpov (v enem je zasilno stopnišče, v drugem pa servisno dvigalo) imata premer 4,8 m in dosegata višino 134 metrov, glavni stolp (z dvema hitrima dvigaloma) pa ima premer 6,4 m in prehaja v antenski podaljšek, ki sega do višine 216 metrov. V njem je obešen 900 kg težak blažilnik nihanja, po zaslugi katerega vrh oddajnika v vetru ne niha za več kot 20 cm.[5]
Na te navpične cevi so obešene tri trikrake kabine: na višini 66 metrov je panoramska restavracija in enosoben apartma, na višini 93 metrov razgledna kabina, najvišja pa je javnosti nedostopna dvonadstropna kabina z oddajno opremo. Tej sledijo tri odprte ploščadi (najvišja na 120 metrih) s sprejemnimi in oddajnimi antenami.[5]
Z antenskega podaljška v digitalnih multipleksih oddajajo televizijske in radijske postaje. Analogno televizijsko oddajanje je bilo dokončno ukinjeno 30. aprila 2009, v pasu UKV od tu analogno oddaja šest radijskih postaj. Tu so tudi oddajniki mobilnih operaterjev in postaja za meritve kakovosti zraka v Pragi.
Lastnik stolpa in upravitelj oddajnikov je podjetje České Radiokomunikace.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Načrti
[uredi | uredi kodo]V 70. letih se je izrazila potreba po močnem radijskem in televizijskem oddajniku za prebivalce Prage. Postavitev oddajnika v razgledni stolp na hribu Petřín je bila začasen ukrep, zato je leta 1975 takratno ministrstvo za komunikacije nameravalo na isti lokaciji zgraditi 160 m visok jeklen jambor.[6] Vendar so se tej zamisli močno uprli varstveniki, po dolgotrajnih razpravah pa so leta 1983 za lokacijo oddajnika izbrali tedaj zapuščene Mahlerove sade.[7]
Izračunali so, da mora biti za popolno pokritost Prage s signalom iz Žižkova antena vsaj 200 m nad tlemi. Arhitekt Václav Aulický je razvil približno dvajset različnih zasnov. Edinstveno futuristično strukturo iz treh stebrov, ki spominja na raketo in izstrelitveno ploščad, sta Aulický in oblikovalec Juraj Kozák zagovarjala s tem, da bi bil armiranobetonski oddajnik iz enega droga premasiven in da bi material v tedanjem onesnaženem ozračju zelo hitro propadel. Njun predlog konstrukcije naj bi pomenil manjši vpliv na veduto Prage, večjo aerodinamično stabilnost, uporabno vrednost in vzdržljivost.[4]
Obliko in lokacijo oddajnika je dokončno odobrila zvezna vlada Češkoslovaške republike z resolucijo št. 71/1983, ki je predvidevala investicijske stroške v višini 250 milijonov kron in zagon 1. januarja 1991.[6]
Gradnja
[uredi | uredi kodo]Temeljni kamen so položili oktobra 1985. Gradnja je potekala razmeroma hitro, čeprav so jo spremljali spori in negativne ocene, na primer s strani praške judovske skupnosti, ki si je neuspešno prizadevala za nadzor med izkopavanjem na mestu nekdanjega pokopališča.[8]
20. decembra 1988 je bil v grobem dokončan glavni objekt, ki je dosegel višino 193 m.[9] Kabine in ploščadi so sestavili neposredno na tleh in nato dvignili na svoje mesto z žerjavom.[10]
Družbene spremembe konec leta 1989 so prinesle val občanskih protestov proti tej gradnji. Del javnosti je zahteval rušitev oddajnika, ker se jim je zdel prevelik poseg v videz mesta in spomenik socialističnega režima; govorilo se je tudi o nevarnosti elektromagnetnega sevanja, a je to ovrgla posebna komisija, saj je bila zmogljivost oddajnika daleč pod omejitvami.[11] Šele sredi leta 1990 so dela ponovno stekla. Marca 1991, torej z okoli dvomesečno zamudo glede na prvotni načrt, se je začelo poskusno oddajanje, 3. maja 1991 je prešel na standardni obratovalni režim, 17. februarja 1992 so oddajnik, njegovo restavracijo in razgledišče uradno odprli za javnost.[3][4]
Dojenčki
[uredi | uredi kodo]Maja 2000 so na stolp namestili delo umetnika Davida Černega »Dojenčki« (Miminka) – deset figur iz fiberglasa, ki se plazijo po stolpu navzgor in navzdol. Sprva je bilo načrtovano, da bo instalacija samo začasna, zaradi pozitivnega odziva javnosti pa so jih leto pozneje pritrdili tudi trajno. Leta 2017 so dojenčke odstranili zaradi vzdrževanja stolpa,[12] po pregledu stanja skulptur pa so sklenili, da jih nadomestijo z replikami. Te so na stolp namestili spomladi 2019, izvirnike pa vrnili avtorju.[13]
Arhitekt stolpa Václav Aulický je povedal, da so mu malčki na oddajniku všeč in da se dobro prilegajo videzu celotne stavbe.[14]
Ostalo
[uredi | uredi kodo]Od 22. maja 2006, ko so praznovali 125. obletnico mestnega statusa Žižkova in 15. obletnico zagona oddajnika, je oddajnik zvečer osvetljen z različnimi barvami, navadno v barvah državne trobojnice (ki so bile v času postavitve tudi barve podjetja České Radiokomunikace).[15]
Med letoma 2011 in 2012 je bil stolp deležen obsežne rekonstrukcije. Posodobljeni so bili vsi notranji prostori, predvsem restavracija in razgledišče. Nad restavracijo so uredili luksuzen hotel z eno sobo in dvema posteljama.[16] Po rekonstrukciji stolpa so revitalizirali tudi njegovo okolico.
Sloves
[uredi | uredi kodo]Gradnja stolpa je bila kontroverzna že od začetka, ker so z njo razrušili eno od starih židovskih pokopališč, na mestu katerega stoji.[8]
Ker je bil oddajnik zgrajen ob koncu socialistične vladavine, si je v javnosti prislužil vsaj dva posmehljiva vzdevka, ki sta se nanašala na predstavnike partije in vlade: »Jakešev prst« po Milošu Jakešu, generalnem sekretarju CK Komunistične partije Češkoslovaške, in »Biľakova igla« po Vasilu Biľaku, članu predsedstva Federalnega sveta Češkoslovaške, ki je bil po prvotni izobrazbi krojač.[17] Drugi vzdevki kot »raketa« in »Bajkonur« so se nanašali na obliko stolpa.
Avstralsko spletno mesto VirtualTourist.com je leta 2009 žižkovski oddajnik proglasila za drugo najgršo stavbo na svetu, grše od njega naj bi bilo le gledališče v Baltimoru.[18] Po drugi strani je britanski Guardian skulpture malčkov (skupaj s kipom lulajočih postav istega avtorja) opisal kot največjo atrakcijo v Pragi.[19] Sčasoma se je mnenje Pražanov o stolpu izboljšalo.[11][12]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »OBRAZEM: Uvnitř Žižkovské věže, kde se 20 let nesmělo fotit«. iDNES.cz (v češčini). 17. februar 2012.
- ↑ 2,0 2,1 Žižkovská televizní věž a vysílač v Praze-Žižkově - ljubiteljska spletna stran
- ↑ 3,0 3,1 »Žižkovský vysílač funguje už dvě desetiletí«. Dumabyt.cz. 16. februar 2012. Pridobljeno 17. februarja 2022.[mrtva povezava]
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Váňa, Radek (27. avgust 2009). »Nepřehlédnutelný žižkovský vysílač«. Dumazahrada.cz. Pridobljeno 17. februarja 2022.
- ↑ 5,0 5,1 Český rozhlas Praha: RozHraní – magazín zajímavostí o rozhlase, predvajano 2. 3. 2007.
- ↑ 6,0 6,1 »Příliš mnoho „kdyby"«. Rudé právo. 11. marec 1989.
- ↑ »Bajkonur a auta na Petříně? Tak mohla vypadat Praha...«. iDnes.cz. 16. februar 2007.
- ↑ 8,0 8,1 »Kvůli žižkovské televizní věži byl zničen židovský hřbitov« (v češčini). Pridobljeno 27. julija 2018.
- ↑ »193 metry nad Prahou«. Československá televize.
- ↑ »RozHraní: Před 20 lety byl do provozu uveden pražský vysílač na Žižkově«. Český rozhlas Dvojka. 10. marec 2012.
- ↑ 11,0 11,1 »Žižkovský vysílač po 20 letech už nepobuřuje«. iDNES.cz. 24. november 2005. Pridobljeno 17. aprila 2012.
- ↑ 12,0 12,1 »Czech TV tower loses its babies«. BBC. 4. oktober 2017.
- ↑ »Horolezci instalují na žižkovskou věž miminka, vrací je tam po dvou letech« (v češčini).
- ↑ »Žižkovský vysílač jsem původně navrhovat nechtěl, rozumné výškové stavby do Prahy ale patří, říká architekt Václav Aulický«. Radio Wave (v češčini). 3. september 2020.
- ↑ »České radiokomunikace věnují Pražanům stálé slavnostní osvětlení žižkovské věže«. Měšec.cz. 22. maj 2006.
- ↑ Měřička, Aleš (30. oktober 2012). »Z ošklivého "Jakešova prstu" je sídlo luxusu. V žižkovském vysílači bude i domácí sluha«. Hospodářské noviny. Pridobljeno 1. marca 2015.
- ↑ Švarc, Petr (3. marec 2006). »Jak Jakešův prst navždy změnil panorama Prahy«. iDnes.cz. Pridobljeno 13. septembra 2013.
- ↑ »Žižkovská věž je druhou nejošklivější stavbou světa«. ČT24. 20. november 2009. Pridobljeno 3. junija 2017.
- ↑ »To je Top 10 lákadel Prahy podle Guardianu«. Aktuálně.cz (v češčini). 25. oktober 2007.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]