Žametasti novogoban
| žametasti novogoban | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Žametasti novogoban
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Neoboletus erythropus (Pers.) C. Hahn (2015) |
| ||||||||||||||||
Žametasti novogoban, Žametasti goban ali žametni goban (znanstveno ime Neoboletus erythropus) je pogojno užitna goba iz rodu novogobanov.
Opis
[uredi | uredi kodo]Žametasti novogoban ima bolj ali manj oranžno rdeče luknjice pod klobukom. Njegova značilnost je žametast klobuk, ki je sprva polkrožen, kasneje pa se zravna, a ostane izbočen in rumeno rdeči bet, ki nima mrežice. Mesnat klobuk pri odraslih primerkih doseže premer do 20 cm in je rdeče rjave barve, včasih pa tudi temnejših odtenkov. Stare gobe imajo klobuke pogosto mastne, kadar so mokri.
Pod klobukom je debela trosovnica, sestavljena iz navpičnih rumenih cevk, ki na prerezanih mestih pozelenijo. Luknjice so bolj ali manj rdeče, drobne, na pritisk pa prav tako pozelenijo. Pri zelo starih primerkih postanejo luknjice olivno zelene. V cevkah je olivno rjav trosni prah, trosi pa so vretenasti, veliki od 12 - 19 x 5 - 7 mikronov.
Bet doseže v višino od 6 do 15 cm in ima premer od 2 - 6 cm. Mlade gobe imajo trebušast bet, ki postane pri odraslih primerkih valjast. Na betu ni nikdar mrežice, posut pa je z rdečimi do rdeče-rjavimi luskicami ali pikami.
Meso je citronasto rumeno, na prerezu v trenutku pomodri, nato postane zeleno ter počasi posivi. Nima posebnega vonja in okusa.
Razširjenost in uporabnost
[uredi | uredi kodo]Žametasti novogoban raste v mešanih gozdovih, na različnih podlagah, od pomladi do pozne jeseni. Najpogosteje raste na kislih tleh in v višje ležečih gozdovih. Je dokaj pogosta gobja vrsta, ki je pogojno užitna, kar pomeni, da jo je treba pred uporabo prekuhati ali prepeči. Za sušenje ni primeren.