Pojdi na vsebino

Zunanji podzemni izpustni kanal metropolitanskega območja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rezervoar za vodo za nadzor tlaka

Zunanji podzemni izpustni kanal metropolitanskega območja (japonsko: 首都圏外郭放水路) je projekt podzemne vodne infrastrukture v Kasukabeju, Saitama, na Japonskem. To je največja podzemna priprava za preusmerjanje poplavne vode na svetu, zgrajena za ublažitev razlivanja glavnih mestnih vodnih poti in rek v sezonah dežja in tajfunov.[1] Nahaja se med Showo in Kasukabe v prefekturi Saitama, na obrobju mesta Tokio njegovem širšem območju.

Delo na projektu se je začelo leta 1992, zaključeno pa je bilo do začetka leta 2006.[2][3] Sestavljen je iz petih betonskih zadrževalnih silosov z višino 65 metrov in premera 32 metrov, ki jih povezuje 64 kilometrov predorov, 50 metrov pod površjem, kot tudi velik rezervoar za vodo z višino 254 metrov, dolg 177 in širok 78 metrov, prav tako ima devetinpetdeset masivnih stebrov, povezanih z oseminsedemdesetimi 10 MW črpalkami, ki lahko načrpajo do 200 ton vode na sekundo v reko Edo.[4]

Centralna nadzorna soba

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Sheer, Jon (n.d.). »Metropolitan Area Outer Underground Discharge Channel«. AFAR (v angleščini). ISSN 1947-4377. OCLC 1054388800. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2021. Pridobljeno 11. maja 2022.
  2. Zolbert, Alex (1. november 2012). »How giant tunnels protect Tokyo from flood threat«. CNN (v angleščini). Tokyo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2022. Pridobljeno 11. maja 2022.
  3. »G-Cans: Tokyo's Massive Underground Storm Drain«.
  4. »G-Cans Project, Kasukabe, Saitama, Greater Tokyo Area, Japan«. Pridobljeno 10. januarja 2015.