Zadnji pogled na Anglijo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zadnji pogled na Anglijo
The Last of England
Ford Madox Brown - The Last of England - Google Art Project.jpg
UmetnikFord Madox Brown
Leto1855
TipOlje na les
Dimenzije85,2 cm × 75,0 cm
LokacijaMusée d'Orsay, Pariz

Zadnji pogled na Anglijo (The Last of England ali The Last Sight of England) je slika na olje na panelu iz leta 1855, slikarja Forda Madoxa Browna, ki prikazuje dva izseljenca, ki zapuščata Anglijo, da bi v Avstraliji začela novo življenje z otrokom. Slika ima ovalen format in jo hranijo v Birmingham Museum and Art Gallery.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Brown je sliko začel delati leta 1852, ko ga je navdihnil odhod njegovega tesnega prijatelja, prerafaelitskega kiparja Thomasa Woolnerja, ki je julija istega leta odšel v Avstralijo. Izseljevanje iz Anglije je bilo na vrhuncu, zato je v tem letu odšlo več kot 350.000 ljudi. Brown, ki je takrat veljal za »zelo napornega in malo jeznega«, je sam razmišljal, da bi se z novo družino preselil v Indijo.

Slika[uredi | uredi kodo]

Slika prikazuje moškega in njegovo ženo, ki zadnjič vidita z Anglijo. Dve glavni figuri, ki sta temeljili na Brownu in njegovi ženi Emmi, gledata naprej in ignorirata bele pečine Dovra, ki jih lahko vidimo, da izginjajo za njimi v zgornjem desnem kotu slike. Stisnjena sta pod dežnikom, ki se blešči z morskim razpršilom. Družinska oblačila in sveženj knjig poleg njih kažejo, da so srednji razred in izobraženi[1] in zato ne odhajata iz razlogov, ki bi prisilili izselitev delavskega razreda; Brownovo pisanje se je dotaknilo iste teme:

Izobraženi so na svojo državo vezani čisto drugače, kot nepismen človek, katerega glavna pozornost sta hrana in fizično udobje.

V ospredju vrsta zeljnih glav visi z ladijske ograje, ki zagotavljajo dolgo plovbo. V ozadju so drugi potniki, med njimi tudi par pijanih moških, enega od njih si je Brown zamislil kot »tresenje pesti in preklinjanje dežele njegovega rojstva« [2]. Prisotni so tudi »poštena družina trgovca z zelenjavo, oče (izgubljena mati), najstarejša hči in mlajši otroci«. Oče je komaj viden, razen pipe, ki jo drži; njegova hčerka ima roko okrog kodrastolasega dečka. Svetlolasi otrok, ki je jabolko za moškim, ki ga je oblikoval po Brownu in Eminin otrok Catherine, ki se je rodila leta 1850. Dojenček se je skril pod ogrinjalo ženske v ospredju in katere roka se je stiskala, menda naj bi bila njihov drugi otrok, Oliver.

Da bi prikazal težke razmere na sliki, je Brown večinoma delal zunaj na svojem vrtu in bil vesel, ko je bilo vreme slabo - beležil je svoje občutke užitka, ko je mraz pomodrel roko, saj je tako želel, da se pojavi v sliki[3]. Njegovi sosedje so ga gledali kot čudaka pri vseh vremenskih razmerah. Sestavil je kratek verz, ki bo spremljal sliko, v kateri je ženska upodobljena kot upanje v prihodnost:

Ona prijema njegovo brezvoljno roko in stisne svojega otroka,
Skozi mavrične solze zagleda sončni žarek,
Ne vidi praznine, kje bo.

Brownova soba za slikanje je bila nad kitajsko trgovino na High Street 33, Hampstead, sedel pa je na vrtu hiše. V njegovem dnevniku je bilo zapisano, da so mi »trakovi pokrova vzeli 4 tedne, da sem se jih naslikal.«[4]

Slog[uredi | uredi kodo]

Čeprav Ford Madox Brown ni bil nikoli član prerafaelitske bratovđćine, Zadnji pogled na Anglijo, tako kot mnoge njegove slike, kaže značilnosti gibanja v svetlečih barvah in minutni osredotočenosti na naturalistične podrobnosti. Oblika slike je skoraj okrogla, oblika, ki poudarja nestabilnost para, ki začne dolgo pot po burnem morju. Umetnostni zgodovinar Nicholas Penny predlaga, da je prizor »gledan kot skozi teleskop« in da »to dodaja ostrino in celo nujnost položaja opazovalcev«. Na Brawnovo zasnovo je morda vplival modni učinek pri uporabi teleskopov na morju sredi stoletja. Sopotniki v ozadju so, kot s telefoto objektivom, stisnjeni v prostor, ki je skrčen. [5]

Poreklo[uredi | uredi kodo]

Študija za sliko

Obstajata dve končani različici slike, ena v Birmingham Museum and Art Gallery in druga v muzeju Fitzwilliam v Cambridgeu. Zmanjšana akvarelna slika v Birminghamu, nastala med letoma 1864–66, je v Tate Britain. Obstaja tudi popolnoma obdelana študija in podrobna kompozicijska risba. Barvanje se razlikuje med različnimi različicami. Vse imajo navpično ovalno obliko, ki se je po navadi uporabljala za portrete in morda spominjajo na okrogli renesančni tondo format.

Marca 1859 je Benjamin Windus sliko prodal Ernestu Gambartu za 325 gvinej, kot je bilo takrat znano [6] (2010: 26.700 funtov).

Popularnost[uredi | uredi kodo]

Ta slika je bila v anketi BBC Radio 4. izglasovana za osmo najbolj priljubljeno sliko Britanije. Leta 2013 je bila 32 od 57 slik, ki jih je izbrala britanska javnost iz nacionalnih zbirk, ki bi morala biti uporabljena za Art Everywhere The World's Largest Public Art Exhibition . [7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Penny, Nicholas (24 January 2019). "Down the Telescope". London Review of Books. 41 (2): 21–24.
  2. Treuherz, Julian, Angela Thirlwell, Kenneth Bendiner, and Ford Madox Brown (2011). Ford Madox Brown: Pre-Raphaelite Pioneer. London: Philip Wilson in association with Manchester Art Gallery. p. 182. {ISBN|9780856677007}}.
  3. Treuherz, Julian, Angela Thirlwell, Kenneth Bendiner, and Ford Madox Brown (2011). Ford Madox Brown: Pre-Raphaelite Pioneer. London: Philip Wilson in association with Manchester Art Gallery. p. 184. ISBN 9780856677007.
  4. Tim Barringer, ‘Brown, Ford Madox (1821–1893)’, Oxford Dictionary of National Biography, Oxford University Press, Sept 2004
  5. Treuherz, Julian, Angela Thirlwell, Kenneth Bendiner, and Ford Madox Brown (2011). Ford Madox Brown: Pre-Raphaelite Pioneer. London: Philip Wilson in association with Manchester Art Gallery. p. 185. ISBN 9780856677007.
  6. Sale Of Valuable Pictures, The Times, 28 Mar 28 1859
  7. "Peter Blake Launches Art Everywhere The World's Largest Public Art Exhibition", Artlyst, 08 August 2013

Reference[uredi | uredi kodo]

  • "Biography: Ford Madox Brown". Birmingham Museum and Art Gallery. Retrieved 28 December 2006.
  • "The Last of England". Tate Online. Retrieved 28 December 2006.
  • Stephen Farthing (Ed.) (2006). 1001 Paintings You Must See Before You Die. London: Quintet Publishing Ltd. ISBN 1-84403-563-8.CS1 maint: extra text: authors list (link)
  • "Greatest Painting Vote". BBC. Retrieved 28 December 2006.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]