Waldorfska šola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Waldorfska šola je zasebna ustanova, ki se ukvarja z izobrazbo mladih od vrtca do konca gimnazije. Njen začetnik je avstrijski filozof, znanstvenik in umetnik Rudolf Steiner v Nemčiji, danes pa jo najdemo skoraj po vsem svetu. Glavne posebnosti Waldorfske šole so, da razvija celotno osebnost učenca, ne le znanja, da pusti, da učenec znanje prespi in osebnejši pristop.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Waldorfska šola se je porodila iz prijateljstva med Rudolfom Steinerjem in lastnikom tovarne cigaret Waldorf-Astoria, Emilom Moltom. Pobuda je prišla z Moltove strani: otrokom svojih delavcev je želel omogočiti izobraževanje, ki jim bo zagotovilo neodvisno razmišljanje, ustvarjalnost in odgovornost do družbe. Dr. Steiner je z veseljem sprejel pobudo in leta 1919 je bila v Stuttgartu ustanovljena prva Steiner-Waldorfska šola. Sedaj je takih šol več kot 850.

Razrednik[uredi | uredi kodo]

Posebno mesto na osnovni šoli ima razrednik, ki praviloma uči vsak dan prvi dve uri svoj razred. To mu omogoča, da lahko spremlja osebnostni in učni razvoj posameznikov v razredu. Ta razrednik uči isti razred vseh 9 let. Poučuje večino predmetov.

Način poučevanja[uredi | uredi kodo]

Način poučevanja naj bi bil umetniški. Waldorfska pedagogika poudarja, da je mogoče vsak predmet poučevati na ti. umetniški način. Na ta način naj bi bilo učenje bolj učinkovito. Njihov moto je »naša pedagogika je pedagogika za glavo, roke in srce.« Pri urniku šolanja upoštevajo ritem dneva in noči. To pomeni, da je vsako novo učno snov potrebno prespati, saj je tako proces pomnjenja bolj učinkovit. Naslednji dan bi namreč lahko ponovili snov, pri tem pozabili nesmiselne informacije in vsrkali samo najpomembnejše in najpotrebnejše znanje. Pravijo, da kar delamo ritmično, redno delujemo bolj učinkovito. Ritem naj bi nam prihranil tudi moči. Velik poudarek dajejo tudi na razvoj stika do narave in do ustreznega razvoja medčloveških odnosov. Na Waldorfski šoli dajejo velik poudarek torej na vzgojo človeka in ne le zgolj izobraževanje. Pomembno je ustvariti celovitega človeka in ne zgolj izobraženca. Današnje probleme (zgoraj naštete) rešujejo z gledališkimi igrami, kjer igrajo oz. sodelujejo prav vsi otroci v razredu, tedenskimi šolami v naravi, kjer se otroci lahko zares povežejo drug z drugim, z nastopi celega razreda na šolskih praznikih. Na Waldorfski šoli imajo tudi poseben ideal učitelja. Ta naj bi bil dinamičen, saj je pomembno, da se razvija skupaj z otroki. Otroci namreč rabijo učitelje s svežim duševnim razpoloženjem, take ki imajo radi otroke in radi poučujejo.

Osnovna šola[uredi | uredi kodo]

Prvi razred ima pouk samo do 12.25, s tem da traja odmor 1 uro in 5 minut. Glavna ura traja 1 uro in pol. Od 2.-4. razreda traja glavna ura 2 uri, 1 ura in 10 minut imajo odmora, nato pa še 3 ure pouka do 13.35. Od 5.-9. razreda traja pouk do 16.30. V glavnih urah poučujejo predmete, kot so matematika in slovenščina. 3 do 5 tednov se v glavnih urah poučuje isti predmet, učitelj lahko spreminja in prilagaja program glede na potrebe posameznega razreda.

Gimnazija[uredi | uredi kodo]

Program Waldorfske gimnazije traja 4 ali 5 let. Po 4 letih dosega znanje maturitetni standard in takrat se lahko dijak odloči, ali gre na maturo, ali pa nadaljuje šolanje še 1 leto in utrdi znanje. Pouk poteka samo dopoldan, v vsakem razredu pa je po en oddelek. Letniki so predstavljeni kot razredi od 9. do 12. (1. do 4. letnik) ter 13. razred oz. maturitetni tečaj. Pouk predmetov kot so slovenščina, matematika, fizika, zgodovina, geografija, kemija, biologija, umetnostna zgodovina, poteka v učnih obdobjih, ki trajajo od dva do štiri tedne. V tem času se dijaki vsak dan srečajo s tem predmetom pri glavni uri, ki je prva jutranja ura in traja 120 minut. Pri tujem jeziku se razred deli na dve skupini in sicer na tiste, ki se jezika šele začenjajo učiti, ter na tiste, ki imajo osnove že izdelane. Tako je pri angleščini in nemščini. Umetniški in rokodelski predmeti so razdeljeni na 2 ali 3 skupine. Posebnost Waldorfske šole so praktikumi. To pomeni, da delajo na prostem. V 9. razredu gredo na kmetijo, v 10. se ukvarjajo z geodetskimi storitvami, v 11. imajo v ustanovi, ki se ukvarja s socialnim delom (bolnišnica, dom za ostarele). V 12. letniku se dijaki sami odločijo za projektno delo, dogovorijo se z mentorjem in ga izvedejo. Pri pouku sodelujejo tudi tuji predavatelji. Druge dejavnosti: gledališke igre in koncerti, zbor in orkester, abonma (obisk je obvezen), izmenjava dijakov in sodelovanje s šolami v tujini. Preverjanja in ocenjevanja znanja potekajo po »Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah«, ki ga je izdalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Posebnost: Ocenjevanje je vsa leta opisno, ker učitelj spremlja otroka z različnih vidikov. Šola naj ne bi temeljila na strahu. Ne postavimo okvira znanja in ne ocenjujemo človeka po tem, koliko sodi v ta okvir. V otrocih iščemo potenciale in jih skušamo čim bolj razviti.

Slabe lastnosti[uredi | uredi kodo]

Nasprotniki očitajo waldorfski šoli predvsem troje: pomanjkljivo znanje, elitizem in slabo socialno prilagojenost.