W. E. B. Du Bois

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
W. E. B. Du Bois
Portret
Rojstvo 23. februar 1868({{padleft:1868|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2][…]
Great Barrington[d]
Smrt 27. avgust 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[4][1][…] (95 let)
Akra[4]
Državljanstvo Flag of the United States.svg ZDA
Poklic zgodovinar, romanopisec, filozof, pisatelj, sociolog, socialni delavec, borec za človekove pravice, fotograf
Podpis WEB DuBois signature.jpg

William Edward Burghardt Du Bois se je rodil 23. februarja 1868, v Massachusettsu, umrl pa je 27. avgusta 1963, v Gani. Bil je ameriški sociolog, borec za pravice temnopoltih, profesor, pisatelj, urednik in pesnik. Med leti 1910 in 1912 je bil pripadnik socialistične partije, leta 1961 pa se je pridružil komunistični partiji.

Življenje[uredi | uredi kodo]

William Edward Burghardt Du Bois se je rodil 23. februarja 1868, Great Barrington, Massachusetts. Identificiral se je kot mulat. Njegova mati, Mary Silvina Burghardt, je bila gospodinja, oče, Alfred Du Bois, pa brivec. Približno dve leti po sinovem rojstvu, je oče družino zapustil in Williama je vzgojila mati s pomočjo svoje družine. Prav na pobudo svoje matere, se je William vpisal na tamkajšnjo srednjo šolo in tako postal postal prvi član družine, ki je obiskoval srednjo šolo in jo leta 1884 tudi zaključil. Učitelji so prepoznali njegovo intelektualnost in ga spodbujali. Poleg tega, da je bil v srednji šoli zelo uspešen, je v tem času že pisal članke za regijska časopisa The Springfield Republican in The New York Globe.

Leta 1885, šest mesecev po smrti njegove matere, se je preselil v Tennessee, kjer je obiskoval univerzo Fisk, šolo za temnopolte, katere šolnino mu je pomagala plačati soseska. Bil je urednik študentske revije Herald in začel se je seznanjati z južnjaškim ameriškim rasizmom. Po prejeti diplomi je Du Bois začel s študijem na ameriški univerzi Harvard, katere šolnino je plačal z denarjem, ki ga je zaslužil s poletnim delom, s štipendijo in posojili prijateljev. Tam so nanj naredila velik vtis predavanja Williama Jamesa. Po tem, ko je iz zgodovine diplomiral z odliko, je odšel na študij v Berlin. Tam je študiral med leti 1892 in 1894 ter veliko potoval po Evropi, vendar študija ni zaključil. Ker ni imel dovolj denarja, se je moral vrniti v Ameriko.

Po vrnitvi v Ameriko, je dve leti poučeval na univerzi Wilberforce v Ohiu, kjer je poučeval jezike in literaturo. Tam je spoznal Nino Gomer, tamkajšnjo študentko, s katero se je poročil leta 1896 in imel z njo dva otroka. Med profesuro v Ohiu, je Du Bois leta 1895 na Harvardu zaključil svojo doktorsko nalogo in postal prvi Afroameričan, ki je doktoriral na Harvardu. Njegova disertacija, Represija trgovanja z afriškimi sužnji v ZDA (The Suppression of the African Slave-Trade to the United States of America, 1638-1870), je bila izdana leta 1896 kot prva knjiga iz serije zgodovinskih študij na Harvardu. Istega leta ga je univerza v Pensilvaniji povabila, naj izvede raziskavo afroameriških sosesk v Filadelfiji. Po približno 835 urah intervjujev na 2500 domovih, je raziskavo zaključil. Poimenovana je The Philadelphia Negro, izdana pa je bila leta 1899. Z njo je Du Bois spoznal, da so največje težave temnopolte skupnosti revščina, kriminal, pomanjkanje izobrazbe in nezaupanje tistih, ki niso člani skupnosti. Prav tako se je začel zavedati, da je rasna integracija ključna za enakopravnost v ameriških mestih. S frazo ,,talentirani deseti’’ (,,the talented tenth’’), je poimenoval verjetnost, da en od desetih temnopoltih mož postane voditelj njihove rase. Za ameriški urad za statistiko fizičnega dela, je izvedel še nekaj drugih raziskav in ugotovil, da suženjstvo še vedno vpliva na osebna življenja Afroameričanov.

Po tem je kot profesor delal na univerzi v Atlanti, kjer je poučeval zgodovino in ekonomijo. V tem času je nase opozoril, ko je javno nasprotoval kompromisu v Atlanti (Atlanta Compromise, 1895). Booker T. Washington je v svojem govoru zatrjeval, da je poklicna izobrazba, ki temnopoltim nudi ekonomsko varnost, bolj pomembna kot višja izobrazba in politični položaj. Predlagali so kompromis južnim belskim elitam, s katerim bi se temnopolti odrekli volilnim in civilnim pravicam v zameno za ekonomske priložnosti. Du Bois je Washingtona kritiziral, saj ni zahteval enakosti za Afroameričane.

Leta 1906 se je v Kanadi sestal še z drugimi borci za pravice in dogodek je bil označen za začetek niagarskega gibanja (Niagara Movement). Gibanje je nasprotovalo kompromisu v Atlanti in zahtevalo enake pravice temnopoltih na vseh področjih. Gibanje je melo tudi pan-afriški oddelek, glasili gibanja pa sta bili reviji Moon in Horizon, katerih urednik in začetnik je bil Du Bois, ki je med leti 1919 in 1927 organiziral tudi mnoge pan-afriške kongrese.

Maja 1909 se je udeležil Mednarodne konference črncev (National Negro Conference) v New Yorku, kjer so ustanovili Mednarodni odbor črncev (National Negro Comittee), usmerjen proti boju za civilne pravice, enake volilne pravice in enake možnosti za izobrazbo. Leta 1910 se je odvila druga National Negro Conference, kjer so ustanovili organizacijo N.A.A.C.P (National Association for the Advancement of Colored People). Du Bois se je odpovedal službi v Atlanti, se preselil v New York in postal urednik revije, The Crisis (pod okriljem N.A.A.C.P.). Revija ni vključevala le člankov o aktualnih dogodkih, vendar tudi poezijo, ocene in eseje o zgodovini ter kulturi. Organizacijo in revijo je zapustil leta 1934 in se za nekaj let vrnil na univerzo v Atlanti. Leta 1944 se je zopet pridružil organizaciji N.A.A.C.P. in v njenem imenu leta 1947 na UN napisal pritožbo (An Appeal to the World), v kateri so želeli, da ponovno razmislijo o kršitvah človekovih pravic, ki so jih ZDA izvajale nad Afroameričani. Leta 1950 mu je umrla žena in leto kasneje se je poročil s Shirley Graham, avtorico, dramatičarko, skladateljico in aktivistko.

Du Bois se je kasneje preselil v Gano in leta 1961 prevzel gansko državljanstvo. Napisati je želel enciklopedijo, ki bi zajemala afriško diasporo (Encyclopedia Africana), a je umrl, preden jo je uspel dokončati, 27. avgusta 1963.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Stvarna literatura[uredi | uredi kodo]

  • The Souls of Black Folk (1903)
  • The Talented Tenth (1903)
  • Black Reconstruction in America 1860-1880 (1935)
  • John Brown: A Biography (1909)

Avtobiografije[uredi | uredi kodo]

  • Darkwater: Voices from Within the Veil (1920)
  • Dusk of Dawn: An Essay Toward an Autobiography of a Race Concept (1940)

Romani[uredi | uredi kodo]

  • Dark Princess: A Romance (1928)

Filozofija[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bil Du Bois v prvi vrsti sociolog, borec za pravice temnopoltih in nasprotnik bele supremacije, je bil obenem tudi pomembna figura v filozofiji. Ker se njegova sociološka miselnost venomer prepleta s filozofijo, je slednjo težko definirati. Prav tako je skozi leta svojega dolgega življenja izpopolnjeval samo ubesedenje svojega razmišljanja. Ameriški filozof in aktivist Cornel West ga je označil za t.i. ‘pragmatičnega filozofa’, ki se, namesto s klasično filozofijo in razmišljanjem, ukvarja z gibanjem pravic posameznikov in skupnosti. Prav tako ga je označil za interdiscipliniranega, saj je kritiziral moč, še posebej moč bele rase kot dominantne skupnosti. Nekateri drugi filozofi ga označujejo za hegelista, saj je sam po sebi razdvojen; zaradi tega je bil skoraj primoran boriti se za doseganje višje, boljše sinteze identitete posameznika v neki novi, še neobstoječi obliki.

Ta razdvojenost se tudi kaže v njegovem književnem delu Duše črncev (Souls of Black Folk). V njem kaže idejo razdvojenosti osebe kot nekaj, kar je pozitivno; ko se posamezni deli osebnosti združijo spet nazaj v celoto, v eno osebnost, lahko postane človek bolj resničen. Ta način razmišljanja je bil podlaga za njegovo aktivistično delovanje, saj je z njim razlagal vrednost in edinstvenost Afroameričanov ter na drugi strani njihov dejanski status zaradi represije.

Drugi pomemben koncept v Du Boisovi filozofiji je ‘drugi vid/vizija’, ki ga razvije v delu Temna voda (Darkwater). Du Bois je namreč menil, da imajo Afroameričani zaradi svoje razdvojene osebnosti privilegij, ker imajo drugačen, epistemološki pogled na svet. Zaradi tega so vseeno, čeprav so izobčenci, zmožni razumeti svet belca. Nasprotno temu pa ima belec v Ameriki kot del dominantne kulture zgolj eno perspektivo - gleda svet iz sebe, hkrati pa je njihov pogled univerzalen na svetovni ravni, saj se celoten sistem odraža v prid belcem. Tako so temnopolti, zaradi svojega drugega zornega kota, zmožni razgaliti problematičnost miselnosti pripadnikov prevladujoče kulture.

Danes Du Boisevo delovanje razumemo kot angažirani odmik od abstraktne filozofije in primik k družbeni kritiki. Vplival je na spremembe, ki so se v filozofiji uveljavile na račun Afroameričanov. Poudarjal je nujnost rabe pragmatizma in filozofijo nasploh združil z družbeno kritiko, namesto s klasično absolutno brezčasno resnico.

Komunizem[uredi | uredi kodo]

V poznejših letih je začel zagovarjati komunizem kot podlaga temu, kar je že sam prej zagovarjal - pravice temnopoltih. Bil je prepričan, da je ekonomsko stanje, neenakomerno razporejeno bogastvo ter imetje Afroameričanov izvor njihove represije. Rešitev je videl v enakomerni razporeditvi imetja med ljudmi. V ideologijo pa je imel tudi lastne vpoglede; menil je, da komunizem sam ne zajema konkretnih sredstev za osvoboditev temnopoltih. Poudarjal je, da predstavljajo nebelske rase večinski del svetovnega proletariata ter da brez njihove osvoboditve komunizem ne bo nikoli dosežen.

Drugi izmed njegovih drugačnih vpogledov je moč sanj; po njegovem mnenju ima človeški um sposobnost ‘letenja v neskončne svoboščine’, kar pa je ključno za uveljavitev komunizma, saj je slednji zaenkrat le še utopične sanje, ki jih lahko uresničimo le z distanco od obstoječega kapitalističnega sistema.

Vseeno pa se je Du Bois zavedal, da se do določene mere svoboda ter prisila prekrivata. Ljudje smo prisiljeni pridobiti hrano, zatočišče ter vzgajati svoje otroke. To prekrivanje pa izkoriščajo elitisti, ‘naši voditelji’ - ustvarjajo delovni trg kot pogoj, da bi lahko izpolnili svoje najosnovnejše ‘prisile’, s katerimi se da živeti tudi v utopičnem svetu komunizma. Tako kapitalisti preprečijo svobodo posameznikov ter jih ujamejo v začarani krog eksploitacije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. SNAC — 2010.
  4. 4,0 4,1 Дюбуа Уильям Эдуард Бёркхардт // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Du Bois, William Edward Burghardt. [internet]. [citirano 30. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: https://www.iep.utm.edu/dubois/.
  • Hegelianism. [internet]. [citirano 30. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Hegelianism.
  • NAACP History: W:E.B. DuBois. [internet]. [citirano 30. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: https://www.naacp.org/naacp-history-w-e-b-dubois/.
  • W. E. B. Du Bois. 2018. [internet]. [citirano 30. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/W._E._B._Du_Bois.
  • W.E.B. Du Bois. [internet]. [citirano 30. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: https://www.biography.com/people/web-du-bois-9279924.
  • W.E.B. Du Bois. [internet]. [citirano 30. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: https://www.thefamouspeople.com/profiles/w-e-b-du-bois-6687.php.
  • W.E.B. Du Bois. [internet]. [citirano 30. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: https://www.history.com/topics/black-history/w-e-b-du-bois.
  • W.E.B. Du Bois. [internet]. [citirano 30. 11. 2018]. Dostopno na naslovu: https://hutchinscenter.fas.harvard.edu/web-dubois.