Vstaja polabskih Slovanov leta 983

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pomembna mesta konfederacije slovanskih plemen

Vstaja polabskih Slovanov leta 983 je bila vstaja Polabskih Slovanov, v glavnem Obodritov, Ljutičev, ki so živeli vzhodno od reke Labe v današnji severovzhodni Nemčiji. Vstaja je bila uperjena proti pokristjanjevanju in germanizaciji Slovanov od takratnega Svetega rimskega cesarstva.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Slovani med Labo in Baltikom so bili podjarmljeni in deloma že pokritjanjenji od nemškega kneza Henrika I. in njegovega sina Otta I., ki je bil leta 962 okronan za Svetega rimskega cesarja. Otto je malo pred tem premagal zvezo med Obodriti in Čerezpenjani leta 955 v bitki pri reki Reknici. Osvojitev ozemlja vzhodno od Saksonije je bilo priključeno Vzhodno saksonski marki pod vodstvom Margraveja Gera vendar je bilo po njegovi smrti leta 965 razdeljeno na manjše marke. Z namenom stabilizacije vlade je promoviral pokristjanjevanje Slovanov in je naredil škofije v Havelbergu in Brandenburgu leta 948, ki ji je sledila ustanovitev nadškofije v Magdeburgu leta 968, ki je aktivno pokristjanjevala.

Vstaja[uredi | uredi kodo]

Leta 981 je nadškof Magdeburga, »spostol Slovanov«, umrl in njegov naslednjik Gisilher se je moral boriti z upiranjem v Magdeburgu. Podpiral ga je Otto II, ki pa je bil v Italiji, kjer je bil ravno poražen proti sicilijanskim Kalbidom leta 982 v bitki pri Stilu, kjer je naslednje leto tudi umrl ne da bi se vrnil v Nemčijo. Vladanje je zapustil sinu Ottu III pod patronatom Theophana. Medtem, ko je imel Sveti rimski imperij težave, so Slovani pod vodstvom Ljutičev naredili vstajo in izgnali politične in verske predstavnike imperija. Z začetkom v slovanskem svetišču v Radogostu (nemško Retra), so 29. junija 983 zasedli sedež škofa in ga izropali, temu je sledil Brandenburg tri dni kasneje in še mnogo drugih naselij do reke Tanger (levi pritok Labe na zahodu. Po takratnem kronikarju so se Obotrii pridružili Ljutiče s katerimi so uničili samostan v mestu Kalbe, škofijo v Oldenburgu in celo napadli Hamburg. Na hitro zbrana vojska Saksoncev je uspela zadržati Slovane za reko Labo. Slovani so zavzeli Severno marko in Marko Billingov. Lužiška marka, kakor tudi sosednje marke Zeitz, Marseburg in Meissen na jugu se niso pridružile vstaji.

Po vstaji[uredi | uredi kodo]

Od 985 je mnogo princov Svetega rimskega imperija skupaj s krščanskima poljskima knezoma Mješkom I. in Boleslavom I. Poljskim izvajalo vsakoletne pohode proti uporni pokrajini, vendar neuspešno. Leta 1003 je kralj Albert Medved poskušal z drugim pristopom: naredil je zvezo z Ljutiči in napovedal vojno svojim prejšnjim zaveznikom Boleslavu I. Poljskemu. To je povečalo neodvisnost Ljutičev in je zagotovilo polabskim Slovanom samostojnost in ohranitev svoje slovanske vere do 12. stoletja. Neposredna posledica vstaje je bila skoraj popolna ustavitev [[Nemška vzhodna kolonizacija |nemške vzhodne kolonizacije]] (nemško Ostsiedlung) za naslednjih 200 let. Šele v 12. stoletju leta 1157 so v križarskemu pohodu proti Vendom ustanovili kneževino Brandenburg pod askanijskimeu princem Albertom Medvedom. Drugod se je upor nadaljeval in šele po večdnevnih bojih proti Obotritom sta se Niklot in njegov sin Pribislav leta 1167 zavezala za vazala saksonskemu knezu Henriku Levu.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Jan Papłoński, "Helmolda Kronika Sławiańska z XII wieku", Warszawa 1862,
  • "Helmolda Kronika Słowian", tł. Józef Matuszewski, wstęp i komentarz Jerzy Strzelczyk, PIW Warszawa 1974.
  • Kronika Thietmara, tłum. M.Z. Jedlicki, Kraków 2002, ISBN 83-7052-568-7.
  • Wolfgang Fritze: Der slawische Aufstand von 983 – eine Schicksalswende in der Geschichte Mitteleuropas. In: Eckart Henning, Werner Vogel (Hrsg.): Festschrift der landesgeschichtlichen Vereinigung für die Mark Brandenburg zu ihrem hundertjährigen Bestehen 1884–1984. Berlin 1984, S. 9–55.
  • Herbert Ludat: An Elbe und Oder um das Jahr 1000. Skizzen zur Politik des Ottonenreiches und der slawischen Mächte in Mitteleuropa. Köln 1971, ISBN 3-412-07271-0.
  • Christian Lübke: Slavenaufstand. In: Lexikon des Mittelalters. Bd. 7, Sp. 2003 f.
  • Lutz Partenheimer: Die Entstehung der Mark Brandenburg. Mit einem lateinisch-deutschen Quellenanhang. Köln/Weimar/Wien 2007 (mit Quellen zum Slawenaufstand S. 98–103), ISBN 3-412-17106-9.
  • Paweł Jasienica, Polska Piastów, Warszawa 2007, ISBN 978-83-7469-479-7
  • Robert F. Barkowski, Połabie 983, Bellona, Warszawa 2015, ISBN 978-83-11-13913-8.