Slovenski kmečki upor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Vseslovenski kmečki upor)
Jump to navigation Jump to search
Bitka pri Celju (1515)

Slovenski kmečki upor (leta 1515), je bil klasičen in največji slovenski kmečki upor. Trajal 5 mesecev. Na višku je sodelovalo okoli 80.000 upornikov.

Žarišča[uredi | uredi kodo]

  • Kočevsko - Turn
  • Ljubljansko Barje
  • Polhograjsko
  • Okolica Radovljice
  • Bohinjski kot

Vzroki:[uredi | uredi kodo]

  • 1.) samovoljno povečevanje kmečkih bremen,
  • 2.) sprememba bremen iz denarnih v naturalne,
  • 3.) zmanjšanje kmečkih pravic do srenjskih (skupnih) zemljišč in gozda,
  • 4.) oviranje kmečke trgovine s strani fevdalcev in mest (mitnine, predpisane poti itd.)
  • 5.) na del kmečkega prebivalstva je vplivalo tudi vojskovanje z Benetkami (I. beneško- habsburška vojna 1508-16).
    • Zapor Italijanske meje

Nezadovoljstvo je v marcu in aprilu leta 1515 preraslo v maju v napadu na gradove.

Začetek upora:[uredi | uredi kodo]

  • 1.) po neuspelem puntarskem zborovanju,
  • 2.) po ustanovitvi kmečke zveze,
  • 3.) po neuspelem posredovanju cesarskih odposlancev,
  • 4.) po neuspehu kmečkega odposlanstva k cesarju.

V Slovenskih Konjicah so zborovali uporni kmetje, ki so peticijo s svojimi zahtevami[1] poslali cesarju na Dunaj:

"Presvetli cesar, najmilostljivejši gospod! Mi ubogi ljudje, vsi in vsak med nami, pa tudi celokupna gmajna, ki smo sedaj vsi skupaj zbrani v Konjicah in vsa zveza od Kranjske do Ptuja, dajemo vašemu cesarskemu veličanstvu na znanje, kakšna velika krivica in obremenitev nam je povsod od naših višjih storjena bila" (Iz pritožbe kmetov cesarju Maksimiljanu, maja 1515)

Sprva se je cesar strinjal z njimi in jim obljubljal spremembe, a ko so se začeli upori je stopil na plemiško stran in tudi s svojo vojsko je pomagal plemiški vojski.

Zahteve:[uredi | uredi kodo]

  • 1.) stara pravda,
  • 2.) soodločanje pri davkih,
  • 3.) odprava graščinske in fevdno-stanovske oblasti.

Uspehi puntarjev na Kranjskem so vplivali na razmah uporništva na Štajerskem in ustanovitev kmečkih zvez na Koroškem. Na Goriškem z Gradiško pa ni prišlo do zaostritve razmer, saj so spore reševale po mirni poti cesarske komisije

Kazni[uredi | uredi kodo]

  • Usmrtitev voditeljev
  • Vsaka hiša, katere prebivalci so sodelovali pri uporu, je morala plačati kazenski fenning in goldinar.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Kronologija Konjic, stran 7

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Več avtorjev, 2000. Ilustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana: Mladinska knjiga.