Pojdi na vsebino

Vrh Svetih Treh Kraljev

Vrh Svetih Treh Kraljev

Vrh nad Rovtami (1955–1992)
Vrh Svetih Treh Kraljev
Vrh Svetih Treh Kraljev se nahaja v Slovenija
Vrh Svetih Treh Kraljev
Vrh Svetih Treh Kraljev
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′44″N 14°10′22.36″E / 46.01222°N 14.1728778°E / 46.01222; 14.1728778
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
Občina Logatec
Površina
 • Skupno14,54 km2
Nadm. višina
884 m
Prebivalstvo
 (2026)[1]
 • Skupno52
 • Gostota3,6 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
1373 Rovte
Zemljevidi
župnijska cerkev Svetih treh kraljev

Vrh Svetih Treh Kraljev je naselje v Občini Logatec na Notranjskem.

Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – Svetih treh kraljih. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “Vrh Svetih Treh Kraljev”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “Vrh nad Rovtami”. Od leta 1955 do leta 1992 se je naselje imenovalo “Vrh nad Rovtami”. Leta 1992 so naselju vrnili prvotno ime, tako se naselje imenuje “Vrh Svetih Treh Kraljev”.[2][3][4][5]

Naselje je prvič omenjeno v urbarju freizinške škofije v Škofji Loki za leto 1501. Takrat je skupaj z Dolami, Zavratcem, Izgorjami, Opalam, Račevo in Hlevnim Vrhom spadal v hlevnovrško župnijo. Vrh se je tedaj imenoval Stanimirjev Hrib. Verjetno so se prvi prebivalci priselili s Koroške. Sedež samostojne župnije je postal leta 1875, redna šola se je začela leta 1894. V vasi se je rodil podobar in slikar Jernej Jereb. Pred drugo svetovno vojno so gradili Rupnikovo linijo, med gradnjo utrdbe so našli naravno jamo.

Kraj je znan po igrah na prostem, do sedaj so bile uprizorjene: Prisega ob polnoči, Deseti brat, Divji lovec, Rokovnjači, Pernjakovi, Plavž.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  3. ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X
  4. ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  5. ↑ Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]