Vokalna glasba

V vokalno glasbo (lat.vox-glas) uvrščamo vse oblike muziciranja, v katerem sodelujejo pevski glasovi.

V vokalno glasbo sodijo:

• vokalne skladbe (skladbe namenjene petju brez instrumentalne spremljave) in
• vokalno-instrumentalne skladbe (skladbe za petje in instrumentalno spremljavo).

Zgodovina

Petje je že v starih kulturah spremljalo različne družbene dogodke in je bilo pogosto bolj cenjeno od igranja na instrumente. Tudi v nekaterih kasnejših glasbeno zgodovinskih obdobjih je petje uživalo velik ugled. Skozi stoletja so nastajale nove vokalne glasbene oblike, se spreminjale in preoblikovale, nekatere pa so sčasoma utonile v pozabo.

V času srednjega veka je prevladovala vokalna glasba. Cerkev je petje veliko bolj cenila od igranja na instrumente in je za potrebe bogoslužja negovala enoglasno petje- gregorijanski koral. Pretirano gorečim privržencem cerkve so bili trn v peti potujoči pevci, ki so v svoje pesmi vpletali mite in junaška dejanja svojih prednikov ter opevali ljubezen, vino in ženske.

Z razvojem večglasja so v času renesanse, ki jo imenujemo tudi zlata doba zborovstva, nastali: motet (je večglasna vokalna glasbena oblika z verskim besedilom brez instrumentalne spremljave), maša, madrigal (je renesančna polifona vokalna glasbena oblika, komponirana na posvetna besedila) ter vokalno-instrumentalna, scenska glasbena oblika-opera.

Za barok je najbolj značilna vokalno-instrumentalna glasba za soliste, zbor in orkester, ki lahko v polnosti uresniči baročni ideal mogočnosti in blišča. Operi se tako pridružita obsežnejši vokalno-instrumentalni obliki-oratorij in kantata.

V obdobju klasicizma je sicer nastalo vliko izjemnih opernih del, vendar so se skladatelji osredotočili predvsem na instrumentalno glasbo. Romantika je postregla s samospevom, glasbeno obliko, pri kateri spremljava služi za slikovit poudarek vsebine besedila. Ob samospevu in zborovskem petju pa je kot najpomembnejša oblika na področju ustvarjanja vokalne glasbe ostala opera. V vseh obdobjih in kulturah je ljudska glasba eden izmed najpomembnejših stebrov ustvarjanja vokalne glasbe.

Izvajalci vokalnih skladb

Solist je glasbeni izvajalec, ki izvaja samostojen del partiture, označen kot solo part. Pevec-solist lahko izvaja glasbeno delo ob spremljavi instrumenta (npr. samospev), orkestra (arija) ali ob spremljavi zbora.

Med skupinsko petje uvrščamo že sestavo dveh izvajalcev (duet ali dvospev). Podobno kot v instrumentalni glasbi tudi pri pevskih sestavih skupine izvajalcev poimenujemo glede na število članov v zasedbi(tercet, kvartet, kvintet, sekstet, septet, oktet in nonet). Ko število članov naraste do manjšega zbora, takšno zasedbo imenujemo komorni zbor.

Pevski zbor je večja vokalna glasbena zasedba. Zbore delimo glede na: barvo glasu, velikost zasedbe, tematikopevskega repertoarja ter na poklicne in amaterske pevske zbore.