Vogrsko jezero
| Vogrsko jezero Vogršček | |
|---|---|
 pogled na jezero s Kuclja na Čavnu | |
  Vogrsko jezero | |
| Lega | Občina Ajdovščina, Mestna občina Nova Gorica |
| Vrsta | akumulacijsko jezero |
| Glavni odtoki | Vogršček |
| Površina porečja | 11 km²[1] |
| Države porečja | Slovenija |
| Površina | 82 ha[1] |
| Količina vode | 8,5 milijonov m³[1] |
| Gladina (n.m.) | 98,80 m |
Vogrsko jezero, imenovano tudi Vogršček, je umetno akumulacijsko jezero v bližini vasi Vogrsko. Nastalo je z zajezitvijo potoka Vogršček ob koncu 1980-ih (gradnja v obdobju 1985-1989[2]). Zajezitev je zgradilo podjetje Soča iz Nove Gorice; v takrat največjo pregrado v državi, ki je visoka 31,4 m, je vgrajenih 234.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja.[1]
Polno napolnjeno lahko hrani približno 9 milijonov kubičnih metrov vode. Zadržano vodo uporabljajo za namakanje Šempaškega, Prvaškega in Dornberškega polja v Vipavski dolini. Poleg tega se uporablja za športni ribolov in rekreacijo. Za namakanje se uporablja predvsem največji, južni krak jezera, medtem ko sta oba severna kraka zanimivejša za ribolov (krapi, ščuke in linji), rekreacijo in tudi zaradi biotske raznovrstnosti.[2] Med drugim je bilo na severnih krakih popisanih 39 vrst kačjih pastirjev, kar predstavlja 53 % favne teh žuželk v Sloveniji[3]. Med njimi je na severovzhodnem kraku jezera zabeležena edina populacija zavarovanega in kritično ogroženega rdečega voščenca (Ceriagrion tenellum) v Vipavski dolini[4]. V večjem od severnih krakov jezera, v severovzhodnem, je globina vode 6 metrov[5], temperatura vode na površini pa poleti doseže tudi 28 °C[6].
Po nasipu na severni strani jezera je speljana hitra cesta H4. Manjši severni zaliv, ki ga omejuje nasip, ima položne, zaraščene bregove, okrog preostanka jezera pa so bregovi goli.
Okrog njega je urejena nenaporna sprehajalna pot, primerna za vsakogar, ki zmore 3-4 ure hoda.
Tip pregrade in geološke značilnosti
[uredi | uredi kodo]Pregrada je zgrajena na najožjem delu doline, kjer je široka okoli 70 m. Pregrada predstavlja nasip iz zemlje in kamenometa. Vodna stran pregrade je izvedna s skalometom v naklonu 1:1,5 s tremi vmesnimi bermami. Zračni del je v osnovi iz kamnitega lomljenca, jalovine in krovni sloj iz glinasto-meljastih materialov. Urejen je v naklonu 1:2 s štirimi vmesnimi bermami. Jedro je glinasto meljastih materialov. Pregrada je visoka 35,40 m, dolga 174 m; širina krone znaša 5 m, v dnu je pregrada široka 120 m.[7]
Dolina je na mestu pregrade iz apnenca del pa iz laporja.
Obstaja talni izpust, ki je sestavljen iz dveh obbetoniranih jeklenih cevi premera 1200 mm, namenjen spuščanju biološkega minimuma v potok Vogršček. Na desnem boku pregrade je zgrajen preliv za visoke vode.
Sanacija
[uredi | uredi kodo]Leta 2007 so pod pregrado opazili moker madež, ki je nakazoval poškodbo znotraj jezu. Namakalni sistem je deloval nezanesljivo. Že leta 2008 je bila izvedena prva interventna sanacija.[8] Še večkrat so bila izvedena nujna sanacijska dela do leta 2020,[9] ko se je začela resna sanacija, ki je obsegala izgradnjo 144 m dolgega predora, sanacijo in dograditev vtočnega in iztočnega objekta ter delov pregrade. Dela so bila končana.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 »Vogrsko«. Vodnik - Vipavska dolina. TIC Vipava. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2007. Pridobljeno 10. avgusta 2010.
- 1 2 Pavšič, J. (2014). Vipavska dolina. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina, umetnostna zgodovina, gmotna kultura, gospodarstvo in naravovarstvo. Ljubljana: Slovenska matica. str. 380 str.
- ↑ Vinko, Damjan (2021). »Poročilo o delu skupine za kačje pastirje na RTŠB 2021 - Otlica«. Erjavecia. Št. 36. str. 33–52.
- ↑ Vinko, Damjan (2016). Favna kačjih pastirjev (Odonata) Vipavske doline. Diplomsko delo. Ljubljana: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. str. 86, pril.
- ↑ Vidmar, Matjaž (24. julij 2012). »Popisni list št. 23: Vodni zbiralnik Vogršček« (PDF). Potapljaški Atlas Slovenije. Potapljaška zveza Slovenije. Pridobljeno 5. septembra 2021.
- ↑ Mrzelj, Luka; Marguč, Diana; Celestina, Ana; Kukolja, Vit (2020). Strokovne podlage z uveljavitvijo ukrepov odstranjevanja in obvladovanja vodnih invazivnih tujerodnih vrst. Poročilo o izvedenih aktivnostih v letu 2020. Ljubljana Šmartno: Zavod za ribištvo Slovenije. str. 69.
- ↑ [https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=85160&lang=slv diplomska naloga OCENA ENERGETSKEGA POTENCIALA AKUMULACIJE VOGRŠČEK, ESTER DŽAMASTAGIĆ, Ljubljana, 19. 12. 2013
- ↑ [https://www.rtvslo.si/okolje/voda/vogrscek-v-slabem-stanju-in-onesnazen-s-fekalijami-sanirali-naj-bi-ga-se-letos/415439 DELO, Vogršček v slabem stanju in onesnažen s fekalijami. Sanirali naj bi ga še letos, 20. februar 2017
- ↑ [https://www.rtvslo.si/okolje/po-13-letih-obljub-se-zacenja-sanacija-vogrscka/527640 Po 13 letih obljub se začenja sanacija Vogrščka, DELO, 19. junij 2020
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Namakalni sistem Vogršček
- Ribolovni revir Vogršček – Ribiška družina Renče
- Vodni zbiralnik Vogršček – Podvodni atlas Slovenije