Vodni predor Päijänne
Vodni predor Päijänne (finsko Päijännetunneli, švedsko Päijännetunneln) je vodni predor na južnem Finskem. S 120 kilometri je to drugi najdaljši predor na svetu, ki poteka na globini 30–100 metrov v skalni podlagi.[1][2]
Namen predora je zagotoviti svežo vodo za več kot milijon ljudi na širšem območju Helsinkov, vključno z mesti Helsinki, Espoo, Vantaa, Hyvinkää, Järvenpää, Kerava, Kauniainen, Kirkkonummi, Sipoo in Tuusula. Nekdanja podeželska občina Porvoo, ki je zdaj združena z občino Porvoo, je prav tako sodelovala pri izgradnji sistema, vendar iz njega nikoli ni črpala vode za domačo uporabo.
Predor se začne pri Asikkalanselkä v jezeru Päijänne, drugem največjem jezeru na Finskem s površino 1080 kvadratnih kilometrov. Od tam naprej se predor rahlo spušča navzdol, kar omogoča, da voda teče naravno z gravitacijo. Voda iz južnega dela jezera Päijänne je ob vstopu v tunel dobre kakovosti in običajno pitna brez predelave. Predor se konča pri 0,5 kvadratnih kilometrov velikem rezervoarju Silvola v Vantai. Iz rezervoarja se voda črpa v čistilni napravi v Pitkäkoski in Vanhakaupunki. Ker stalna nizka temperatura v globokem tunelu zagotavlja visoko kakovost med transportom, je pred uporabo potrebna le minimalna obdelava.
Gradnja predora se je začela leta 1972 in je bila dokončana leta 1982, stala pa je približno 200 milijonov evrov (prilagojeno za inflacijo).[3] Leta 1999 in 2001 je bilo treba dele predora popraviti zaradi skalnih podorov.[[4][5] Leta 2008 je bil predor obsežno prenovljen. Južni del predora je bil utrjen, da bi preprečili vdore. Med prenovo je bila uporabljena reka Vantaa kot alternativna oskrba z vodo za širše območje Helsinkov.
Predor ima presek 16 kvadratnih metrov, dovolj širok, da skozenj pelje tovornjak, kar omogoča pretok vode 10 kubičnih metrov na sekundo. Približno devet dni traja, da voda prečka dolžino predora.[6] Pri trenutni stopnji porabe vode čistilne naprave za predelavo pitne vode porabijo vodo s hitrostjo približno 3,1 kubičnega metra na sekundo. Predor se lahko uporablja kot rezerva vode za nujne primere v primeru motenj v oskrbi z vodo.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Lokacija jezera Päijänne na Finskem -
Asikkalanselkä v jezeru Päijänne, kjer se začne predor -
Akumulacija Silvola, kjer se rov konča -
Pogled iz zraka na rezervoar Silvola
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »The water comes from Päijänne«. Helsinki Region Environmental Services Authority HSY. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2019. Pridobljeno 24. februarja 2017.
- ↑ Hukka, J. J.; Juuti, P. S.; Katko, T. S.; Seppala, O. T. (1. oktober 2006). »Many Ps Needed for Sustainable Water Services: Expansion of the Scope of Public-Private Partnerships«. Public Works Management & Policy. 11 (2): 104–109. doi:10.1177/1087724X06294063.
- ↑ »Yleistä Päijänne-tunnelista« (v finščini). Helsingin vesi. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2011. Pridobljeno 12. oktobra 2008.
- ↑ Mikkola, Jannis; Viitala, Raimo (april 2000). »Cave-ins in the Päijänne Tunnel and their repair«. Tunnelling and Underground Space Technology. 15 (2): 129–138. doi:10.1016/S0886-7798(00)00040-7.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Lipponen, Annukka (2006). Topographical, structural and geophysical characterization of fracture zones: implications for groundwater flow and vulnerability. Helsinki: Finnish Environment Institute. ISBN 952-11-2346-X.
- ↑ »Tämä suljettu tekojärvi ja maailman toiseksi pisin tunneli varmistavat miljoonan ihmisen juomavedet« (v finščini). Yle. 27. julij 2020. Pridobljeno 27. julija 2020.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]