Vitki korenovec
| Vitki korenovec | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Omphalotaceae (livkarjevke) |
| Rod: | Gymnopus (korenovci) |
| Vrsta: | G. dryophilus
|
| Dvočlensko ime | |
| Gymnopus dryophilus | |
| Sinonimi | |
|
Seznam
| |
Vitki korenovec (znanstveno ime Gymnopus dryophilus) je gliva iz rodu korenovcev (Gymnopus).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je sploščen in ima v premeru od 2 do 5 cm. Je svetlo rjave barve s svetlejšim valovitim tobom.
Lističi so gosti, zaokroženo pripeti na bet in zelo svetlo bež ali bledo rjave barve. Ima številne vmesne lističe, ki ne segajo od roba klobuka do beta.
Bet je žilav, vlaknat in brez obročka. Dolg od 2 do 5 cm in ima v premeru od 2 do 5 mm. Je valjast z rahlo nabreklim spodnjim delom. Površina je svilnata. Je rjave barve in postopoma temni proti dnišču, ki je prekrito s bledimi ščetinastimi dlačicami.[1]
Ima prijeten vonj in okus.
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Vitki korenovec je gniloživka na razpadajočem listju ali iglicah. Pojavlja se v skupinah tako v listnatih gozdovih kot v nasadih iglavcev, najpogosteje pa jih najdemo v gozdovih ali parkih pod hrastovimi drevesi. Je široko razširjen v krajih z zmernim podnebjem po celotni severni polobli.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so eliptični, gladki, neamiloidni in merijo 5–6,5 x 2,5–3,5 μm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- žleborobi korenovec (Gymnopus aquosus) je svetlejši in ima vodenasto in žlebasto obrobje klobuka.
- sehlični korenovec (Gymnopus erythropus) je bolj temnih barv in ima rdečkast bet
- hrastov korenovec (Gymnopus fusipes) ima koničasto zaključen bet
- žaltava korenarka (Rhodocollybia butyracea) ima rožnat trosni prah
- dišeča sehlica (Marasmius oreades) ima bolj široke in redke lističe
- šopasta pakorenovka (Collybiopsis confluens) ima manjše klobučke in dolg in fino kosmat bet
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Velja za užitno gobo[1], čeprav nekateri navajajo, da lahko povzroča prebavne težave..[2]
Vsebuje beta-glukane z protivnetnim delovanjem.[3]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
ilustracija -
klobuk -
lističi in bet -
trosi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »Gymnopus dryophilus, Russet Toughshank mushroom«. www.first-nature.com (v angleščini). Pridobljeno 6. decembra 2024.
- ↑ Miller Jr., Orson K.; Miller, Hope H. (2006). North American Mushrooms: A Field Guide to Edible and Inedible Fungi (v angleščini). Guilford, CN: FalconGuide. str. 178. ISBN 978-0-7627-3109-1.
- ↑ Pacheco-Sanchez, M.; Boutin, Y.; Angers, P.; Gosselin, A.; Tweddell, R. J. (1. marec 2006). »A bioactive (1->3)-, (1->4)- -D-glucan from Collybia dryophila and other mushrooms«. Mycologia (v angleščini). Zv. 98, št. 2. str. 180–185. doi:10.3852/mycologia.98.2.180. ISSN 0027-5514.