Uporabnik:Yerpo/peskovnik1

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Fritz Albert Lipmann
Portrait of Fritz Albert Lipmann (1899-1986), Biochemist (2551001689).jpg
Rojstvo(1899-06-12)12. junij 1899
Königsberg, Prusija
Smrt24. julij 1986 (1986-07-24) (87 let)
Poughkeepsie, New York, ZDA
Področjabiokemija
UstanoveInštitut cesarja Viljema za biologijo
Alma mater
Poznan posoodkritje koencima A
Pomembne nagrade
ZakonecElfreda M. Hall Lipmann ( 1931)

Fritz Albert Lipmann, nemško-ameriški biokemik, nobelovec, * 12. junij 1899, Königsberg, Prusija (zdaj Kaliningrad, Rusija), † 24. julij 1986, Poughkeepsie, New York, Združene države Amerike.

Posvečal se je mehanizmom intermediarne presnove, ki delujejo kot povezava med presnovo in energetiko organizma. Za odkritje koencima A, ključnega elementa pri pretvorbi hranil v energetsko bogate založne snovi, je leta 1953 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Delil si jo je s Hansem Adolfom Krebsom, ki je razvozlal zaporedje reakcij pretvorbe, kasneje po njemu poimenovano Krebsov cikel.[1]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodil se je konec 19. stoletja v družini odvetnika v Königsbergu, takratnem glavnem mestu Vzhodne Prusije. Hanzeatsko mesto je imelo zaradi bližine meje z Rusijo strateški pomen za državo, kar se je med drugim odražalo tudi v razvitosti mestne univerze. Med odraščanjem ga je prizadela smrt strica, na katerega je bil zelo navezan, za razlitjem slepiča, poleg tega mu je oče rekel, da za odvetnika »ni dovolj pokvarjen«. Zato je po končani gimnaziji vpisal študij medicine na Univerzi v Königsbergu. Leta 1917 se je prepisal na Univerzo v Münchnu in bil naslednje leto vpoklican kot vojaški zdravnik ter deloval blizu frontnih črt med prvo svetovno vojno. Po vojni je pomagal skrbeti za obolele med epidemijo gripe v rodnem mestu, nato pa se je vrnil v München.

Na predlog staršev je izbral patologijo za predmet, ob njem pa še trimesečni kurz biokemije, ki ga je predaval znameniti Peter Rona na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Odločitev je bila nenavadna, saj biokemija v tem času ni imela ugleda samostojne znanstvene discipline, toda Lipmann se je nad kemijo navdušil že v Königsbergu. Zaradi nestabilne politične in ekonomske situacije v domovini je odšel na raziskovalni obisk k Ernstu Laqueurju na Univerzo v Amsterdamu, kjer se je dokončno odločil postati biokemik. Z Rono je leta 1924 nato objavil znanstven članek o koloidni kemiji, ki ga je Humboldtova univerza sprejela kot diplomsko delo. Da bi izboljšal znanje kemije, se je udeležil predavanj Hansa Meerweina z Inštituta cesarja Viljema za biologijo v Berlinu. Pod njim je nato študiral kemijo in doktoriral leta 1927.

Najbolj so ga zanimali vmesni produkti presnove, zato je z očetovo finančno pomočjo tri leta deloval kot raziskovalec v laboratoriju Otta Meyerhofa na Inštitutih cesarja Viljema, kjer je takrat potekala živahna in plodovita raziskovalna aktivnost. Na Lipmanna je močno vplival Otto Warburg.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "The Nobel Prize in Physiology or Medicine 1953". Nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno dne 2018-10-14. 

Viri[uredi | uredi kodo]