Uporabnik:Regional stat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Demografski dogodki v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Število prebivalstva raste, stagnira ali upada – odvisno je od naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva. V dnevu v letu 2017 je bilo v povprečju rojenih 55 oseb, umrlo jih je 56, priselilo se jih je 52, odselilo 48, 18 parov se je poročilo in 7 razvezalo.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) zagotavlja uradne statistike o demografskih dogodkih v Sloveniji. Statistike se izkazujejo na mesečni, polletni in letni ravni. Zadnji podatki so dostopni v Si-Stat bazi.

Naravno gibanje – rojeni in umrli[uredi | uredi kodo]

Naravno gibanje prebivalstva pravzaprav predstavljajo živorojeni in umrli. Zato je naravni prirast izračunan kot razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v posameznem koledarskem letu. V letu 2017 se je rodilo približno 20.241 otrok, kar je 9,8 otroka na 1.000 prebivalcev. Značilno je, da se praviloma rodi več dečkov kot deklic. Največ otrok je bilo rojenih v letih 1923 in 1924, ko se je rodilo več kot 40.000 otrok, najmanj pa v letih 2001 in 2003, ko se je rodilo nekaj več kot 17.000 otrok. Povprečna starost mater ob rojstvu otroka se dviguje. Ženske, ki so v 2017 rodile prvič, so bile stare povprečno 29,4 leta (najmanj v 1976: 22,7 leta), vse, ki so rodile v 2017, pa povprečno 30,9 leta (najmanj v 1984: 25,3 leta). Največ otrok so rodile ženske v starosti od 27 do 32 let. Rodila je vsaka osma ženska te starosti. Očetje so navadno v povprečju 3 leta starejši od mater; tako je bilo tudi v 2017: stari so bili povprečno 33,6 leta. V zakonski zvezi (tj. poročenim staršem) je bilo rojenih približno 8.400 otrok, kar je najnižji delež doslej (41 %). Tudi v 2017, že osemnajsto zaporedno leto, je v Sloveniji največ novorojenih dečkov dobilo ime Luka, pogosta imena za dečke pa so bila še Filip, Nik, Jan, Jakob, Leon ali Lan. V 2017 je največ novorojenih deklic dobilo ime Zala, najpogostejša imena novorojenk pa so bila tudi Eva, Hana, Ema, Klara ali Mia.[1]

V letu 2017 je v Sloveniji umrlo približno 20.509 prebivalcev, več žensk kot moških. Več prebivalcev kot v tem letu je po 2. svetovni vojni umrlo le v letu 1983 (takrat so umrli 20.703 prebivalci). Stopnja umrljivosti (ta pove, koliko oseb je povprečno umrlo v posameznem letu na 1.000 prebivalcev) je bila 9,9. Povprečna starost umrlih prebivalcev se iz leta v leto počasi zvišuje; v letu 2017 je bila 77,7 leta. Umrli moški so bili stari povprečno 74,0 leta, umrle ženske pa povprečno 81,4 leta (ali povprečno 7,4 leta starejše od umrlih moških). Delež prezgodnje umrljivosti prebivalcev je podatek, ki pove, koliko oseb med umrlimi je bilo v posameznem letu (v %) ob smrti starih manj kot 65 let. V letu 2017 je bilo takih primerov 17 %. Med moškimi je delež prezgodnje umrljivosti višji kot med ženskami (v 2017 je za moške znašal 24 %, za ženske 11 %). Se pa delež prezgodnje umrljivosti znižuje. V 2017 v Sloveniji rojeni deček lahko pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti dočakal starost 78 let ali skoraj 6 let manj kot v istem letu rojena deklica; ta namreč lahko pričakuje 84 let. Vrednost kazalnika pričakovano trajanje življenja se je v zadnjih treh desetletjih zvišala za moške za 10 let, za ženske pa za 7 let. V letu 2017 je v Sloveniji prvič po enajstih zaporednih letih s pozitivnim naravnim prirastom več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo. Negativni naravni prirast, ki je znašal -238 prebivalcev, je bil posledica višje stopnje umrljivosti oseb zlasti v zimskih mesecih; v poletnih pa je ta bil pozitiven.[2]

Živorojeni na 1.000 prebivalcev, občine, Slovenija, 2017
Umrli na 1.000 prebivalcev, občine, Slovenija, 2017



Selitveno gibanje[uredi | uredi kodo]

Na gibanje števila prebivalcev v državi vplivajo poleg naravnega gibanja prebivalstva tudi meddržavne selitve. Slovenija velja že več kot 50 let (izjema je bilo nekaj posameznih let: 1991, 1992, 1998, 2010 in 2014) za državo priseljevanja. Čeprav se je število prebivalcev vse do leta 1993 povečevalo predvsem zaradi pozitivnega naravnega prirasta, je veljalo za zadnja leta, da se je število prebivalcev v Sloveniji povečevalo predvsem zaradi selitvenega prirasta s tujino.

V letu 2017 se je v Slovenijo priselilo približno 18.800 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 17.560. V primerjavi z letom 2016 se je priselilo za 13 % več, odselilo pa za 12 % več prebivalcev. Selitveni prirast je bil v 2017 najvišji po letu 2011: priselilo se je 1.250 oseb več, kot se jih je odselilo. Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2017 že osemnajsto leto zapored negativen: v letu 2017 se jih je iz države odselilo približno 6.580 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že osemnajsto leto zapored pozitiven: v letu 2017 se jih je v Slovenijo priselilo 7.840 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Najpogostejša država prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili v letu 2017 Nemčija in Avstrija (za 23 % oz. 17 %), sledili pa sta Hrvaška in Italija. Največ tujcev se je v letu 2017 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (40 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Srbija, Kosovo, Hrvaška in Makedonija. Četrtina odseljenih državljanov Slovenije (25 %) je leta 2017 odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (19 %), Švica in Združeno kraljestvo. Za največ odseljenih tujih državljanov je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Bosna in Hercegovina (22 %), sledile pa so Nemčija (15 %), Srbija (11 %) in Hrvaška (9 %).[3]


Priseljeni na 1.000 prebivalcev, občine, Slovenija, 2017
Odseljeni na 1.000 prebivalcev, občine, Slovenija, 2017



Poroke in razveze[uredi | uredi kodo]

V letu 2017 je sklenilo zakonsko zvezo približno 6.480 parov, kar je 3 % manj kot v prejšnjem letu. Največ zakonskih zvez je bilo sicer sklenjenih v letih 1972 in 1973, in sicer približno 16.000. V 2017 so bili ženini ob sklenitvi zakonske zveze stari povprečno 35,3 leta in so bili v povprečju skoraj tri leta starejši od nevest; te so bile stare povprečno 32,7 leta. Prvo zakonsko zvezo je sklenilo 90 % ženinov in prav toliko nevest, za 85 % ženinov in prav toliko nevest je bila to za oba prva zakonska zveza. Ženini, ki so se poročili prvič, so bili stari povprečno 32,2 leta; neveste, ki so se poročile prvič, pa so bile od njih v povprečju 2 leti mlajše (30,1 leta).[4]

Partnerja lahko prekineta zakonsko zvezo z razvezo (ločitvijo). V letu 2017 se je razvezalo približno 2.390 zakonskih zvez ali za 6 % manj kot v letu 2016. Povprečna starost moža ob razvezi je bila 46,6 leta, povprečna starost žene ob razvezi pa 43,7 leta. Med v letu 2017 razvezanimi zakonskimi zvezami je bilo polovica takih, v katerih ob razvezi ni bilo mladoletnih vzdrževanih otrok; v preostali polovici zakonskih zvez, ki so bile razvezane, pa je bilo ob razvezi 1.951 vzdrževanih mladoletnih otrok. Večina teh otrok je bila ob razvezi dodeljena materam: 70 %; očetom je bilo dodeljenih 5 %, obema staršema pa 21 % otrok.[5]

Sklenitve zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev, občine, Slovenija, 2017
Razveze zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev, občine, Slovenija, 2017



Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • V 2017 se je na dan rodilo povprečno 55 otrok. Na običajni delovni dan (od ponedeljka do petka) se jih je rodilo povprečno 59, ob koncu tedna (v soboto in nedeljo) pa 46 na dan.
  • V 2017 je na dan umrlo v povprečju 5 ljudi. Največ prebivalcev umre v zimskih mesecih. Povprečno vsak deseti umrli prebivalec je umrl v mesecu januarju; v tem mesecu je bilo tudi največ smrti (2.425).
  • V 2017 v Sloveniji rojeni deček lahko pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti dočakal starost 78,05 leta ali 5,6 leta manj kot v istem letu rojena deklica; ta namreč lahko pričakuje 83,7 leta.
  • V 2017 se je na dan priselilo povprečno 52 oseb, odselilo pa 48.
  • V 2017 je na dan sklenilo zakonsko zvezo povprečno 18 parov.
  • V letu 2017 je bilo sklenjenih največ zakonskih zvez v septembru (1.014), sledila sta mu julij (1.011) in junij (989). Razvezalo se je povprečno 7 parov na dan. Povprečno trajanje zakonske zveze do razveze je bilo 14 let. 40 zakonskih zvez se je razvezalo že v prvem letu zakona.[6]

Demografski dogodki v številkah, Slovenija[uredi | uredi kodo]

2008 2017
Živorojeni 21.817 20.241
dečki 11.126 10.483
deklice 10.691 9.758
Živorojeni na 1.000 prebivalcev 10,8 9,8
Umrli 18.308 20.509
moški 9.174 10.136
ženske 9.134 10.373
Umrli na 1.000 prebivalcev 9,1 9,9
Naravni prirast 3.509 -268
Naravni prirast na 1.000 prebivalcev 1,7 -0,1
Priseljeni iz tujine 30.693 18.808
moški 23.815 12.264
ženske 6.878 6.544
Priseljeni iz tujine na 1.000 prebivalcev 15,2 9,1
Odseljeni v tujino 12.109 17.555
moški 8.190 10.694
ženske 3.919 6.861
Odseljeni v tujino na 1.000 prebivalcev 6,0 8,5
Selitveni prirast 18.584 1.253
Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev 9,2 0,6
Skupni prirast 22.093 985
Sklenjene zakonske zveze 6.703 6.481
Sklenjene zakonske zveze na 1.000 prebivalcev 3,3 3,1
Razvezane zakonske zveze 2.246 2.387
Razvezane zakonske zveze na 1.000 prebivalcev 1,1 1,1
Najnovejši podatki so dosegljivi v si-stat bazi

Viri

  1. [1]Rojeni, Slovenija, 2017
  2. [2]Umrli, Slovenija, 2017
  3. [3]Selitve, Slovenija, 2017
  4. [4]Sklenitve zakonskih zvez, Slovenija, 2017
  5. [4]Razveze, Slovenija, 2017
  6. [6]Statistični urad RS


Zunanje povezave

Statistični urad RS, domača spletna stran

Si-Stat baza, podatkovna baza

STAGE, interaktivna kartografska aplikacija

Statopis 2017, publikacija

Občine in regije v številkah, publikacija