Uporabnik:Mdreve
VERNAKULARNA - LJUDSKA ARHITEKTURA - KOZOLCI NA ŠTAJERSKEM[uredi | uredi kodo]
Kozolci predstavljajo preproste naprave za sušenje sena in drugih krmil za živino. Opazimo jih po vsod v Sloveniji. Kozolci na Štajerskem so večinoma dvojni, toplarji. Imajo dva ali tri okna (s prečnimi trami zamrežene line med nosilnimi stebri). Nekateri kozolci imajo brano (dodaten prostor pod streho za sušenje sena. Na kmeriji Lipel v Svetlem dolu imajo kozolec, ki ima dva taka prostora. Kozolci z brano so močnejše konstrukcije in se med hudim vetrom ne majejo. Kozolci v okolici imajo večinoma dvokapnico za streho, ki ima včasih zgornji rob zgoraj prirezan. Temu rečejo čop. Večinoma so bili takšni kozolci nekoč kriti s slamo. Stebri stojijo na podstavku iz kamna ali betona. Največ jih je izdelanih iz hrastovega lesa, nekaj lesa pa je tudi smrekovega in kostanjevega. Stari so več kot 100 let. Najstarejšega, v vasi Laška vas pri Štorah iz leta 1780, so lani podrli, ker je bil nevaren za okolico. Sedaj so najstarejši kozolci v teh krajih grajeni med leti 1800 in 1825. Večinoma so kozolci v okolici slabo zaščiteni pred propadanjem. Po pripovedovanju domačinov, sta v teh krajih delovala dva mojstra tesarja, iz okolice Resevne in iz Šešč. Večinoma so bili nepismeni. Pri postavljanju kozolcev so pomagali domačini, navadno prvi rod, ki se je naselil.
Danes kmetje sušijo seno v balah, kar je lažje in hitreje. Kozolec, ki je izgubil svojo funkcijo je podosto obsojen na propad. Zavarovanje kozolcev kot kulturne dediščine je zahteven in dolg postopek, ki ga kozolci težko dosežejo, zato jih je med register dediščine vpisanih malo. Merila za vpis na seznam kulturne dediščine Unesco zahtevajo izpolnitev večih kriterijev. Spomenik mora izpolnjevati vsaj enega od zahtevnih kriterijev. Ti pa so; kulturna dediščina, mora predstavljti mojstrovino človeških ustvarjalnih genijev (i), kazati pomembno izmenjavo človeških vrednot v času znotraj kulturnega območja, na področju arhitekture ali tehnologije, spomeniških umetnosti, načrtovanja mest ali krajinskega načrtovanja (ii), mora biti edinstven dokaz kulturne obstoječe ali izumrle tradicije ali civilizacije (iii),izreden primer tipa zgradb ali arhitekturne ali tehnološke zbirke ali pa krajine, ki prikazuje pomembno stopnjo v človeški zgodovini (iv),tradicionalni, zgodovinski predstavniki človeške zgodovine (v),biti mora neposredno ali jasno povezana z dogodki ali živimi tradicijami, z zamislimi ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli izrednega svetovnega pomena (vi).Predlog za vpis kozolca na seznam kulturne dediščine je napisala Maja Oven in po kriteriju merilom izjemne univerzalne vrednosti (ii), (iv) in (v)uvrstila kulturno krajino s kozolcem Studor pri Bohinju, kulturna krajina s kozolci ob Cerkniškem jezeru, kulturna krajina s kozolci od Zalega loga do Sorice in kulturna krajina s kozolci Rut.
--Mdreve 12:31, 5. december 2009 (CET)