Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik2

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Revščina v Sloveniji je opredeljena kot .... Socialna izključenost ....

https://podcrto.si/revscina-v-sloveniji-katerih-obcinah-se-zivi-najslabse-in-zakaj/

https://podcrto.si/revscina-v-sloveniji-kje-smo-danes/

https://n1info.si/novice/slovenija/v-sloveniji-vse-vec-revnih-pod-pragom-revscine-zivi-ze-cetrt-milijona-ljudi/

Družbene skupine[uredi | uredi kodo]

Med leti 2016 in 2017 je bil kljub gospodarski rasti zaznan porast tveganja za revščino pri večih druženih skupinah.[1]

Otroci[uredi | uredi kodo]

Leta 2017 je tveganje revščine med otroci znašalo 12,8% (49.000 otrok).[1]

Otroci, ki živijo v revščini, imajo v povprečju slabši učni uspeh in višje tveganje za odtujenost od vrstnikov.[2][navedi vir]

https://www.dnevnik.si/1042932523

Mladi[uredi | uredi kodo]

Stopnja tveganja revščine med mladimi je bila leta 2016 14,6%, več kot pri splošnem prebivalstvu. Leta 2016 je v revščini živelo več kot 50.000 mladih; od tega jih je 28.000 prejemalo neko obliko finančne socialne pomoči, 3.102 pa nadomestek za brezposelnost.[3]

Stopnja začasnih zaposlitev med mladimi je v Sloveniji najvišja izmed držav EU. Pogoste so zaposlitve z "asocialnim delovnim časom" (npr. večerno delo, delo med vikendom) kar povečuje tveganje socialne izključenosti med mladimi. Takšne okoliščine zaposlitev mladih negativno vplivajo na sposobnost mladih za doseganje finančne neodvisnosti in sposobnost ustvarjanja družine ter povečujejo tveganje za revščino.[3]

V Sloveniji je čas sobivanja mladih s starši eden izmed najdaljših izmed držav Evropske unije; stopnja lastništva stanovanj je med starši zelo visoka medtem ko mladi tvegajo obdobje revščine po odselitvi v lastno bivališče. Med leti 2000 in 2010 se je delež mladih, starih med 25 in 29 ki sobivajo z svojo materjo povečal iz 45,4% na 66,8%. Med leti 2006 in 2015 je po drugi strani delež mladih, starih med 19 in 34 let, ki so še vedno bivali s starši, padel iz 68,7% na 60,8%. Kljub temu, da je leta 2010 92,1% mladih, starih med 15 in 18 let izrazilo željo po odselitvi od doma do starosti 29 let, je istega leta popolnoma neodvisno od staršev bivalo zgolj 31,6% 29 letnikov.[3]

Starostniki/upokojenci[uredi | uredi kodo]

Enostarševska gospodinjstva[uredi | uredi kodo]

Leta 2017 je tveganje revščine med enostarševskimi gospodinstvi znašalo 30%.[1]

Samozaposljeni[uredi | uredi kodo]

Leta 2017 je tveganje revščine med samozaposlenimi znašalo, 26,6%.[1]

Regionalne razlike[uredi | uredi kodo]

Oblike[uredi | uredi kodo]

Brezdomstvo (spin-off article?)[uredi | uredi kodo]

https://www.dnevnik.si/1042909749

Natančno število ljudi, ki v Sloveniji živijo v brezdomstvu, ni znano. Brezdomstvo ni natančno opredeljeno, prav tako se uradnih podatkov o stopnji brezdomstva v Sloveniji ne zbira. Vidno brezdomstvo predstavljajo osebe "brez strehe nad glavo" in osebe brez stanovanja. Nevidno brezdomstvo predstavljajo osebe, ki bivajo v neprimernih bivališčih in pa osebe, ki so v negotovosti glede njihove zmožnosti dostopanja do bivališča v prihodnje. Nevidno brezdomstvo pogosti vodi v vidno brezdomstvo.[4]

Statistični podatki[uredi | uredi kodo]

Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi podatkov programov ministrstva v Sloveniji leta 2017 bivalo 2760 brezdomcev, a v te programe niso vključeni vsi brezdomci, lahko pa so šteti tudi večkrat. Ljudje brez stalnega prebivališča lahko za dostop do denarne socialne pomoči svoj naslov prijavijo pri Centru za socialno delo - takšnih oseb je bilo leta 2017 čez 3000 - a vsi niso brezdomci, prav tako pa nekateri brezdomci naslova prebivališča sploh ne prijavijo ali pa so prijavljeni na preteklem prebivališču. Društvo Brezdomci do ključa, ki združuje vse organizacije, ki delajo z brezdomci, pa ocenjuje, da je leta 2016 v Sloveniji bivalo nekaj več kot 6.700 brezdomcev. V raziskavi društva Kralji ulice, opravljeni v letih 2013-14, je četrtina anketirancev, ki je dostopala do storitev za brezdomce, zatrdila, da niso brezdomci.[4]

Anketa brezdomcev, izvedena med leti 2005-14, je pokazala, da je večina brezdomcev moških (83%) povprečne starosti 42 let. 50% jih je opravilo srednjo šolo, 42% pa osnovno šolo. 54% jih je bilo samskih in nikoli poročenih, 29% pa ločenih. 44% jih je imelo otroke. 83% jih je bila v preteklosti zaposlena, v povprečju so imeli okoli 12 let delovne dobe.[4]

Vzroki[uredi | uredi kodo]

V brezdomstvo pogosto vodijo revščina, nasilje, duševne motnje in odvisnost od alkohola in drog. Stopnja brezdomstva narašča in upada hkrati kot stopnja revščine. Brezdomstvo se pogosto začne s socialno izključenostjo (npr. slabe družinske razmere) in težkih osebnih okoliščinah. Pri tistih, ki otroštvo preživljajo v rejniških družinah, mladinskih domovih in vzgojnih zavodih se brezdomstvo lahko začne že v otroštvu. Do brezdomstvo je lahko tudi posledica smrti bližnje osebe, ločitve, ali pa konfliktov ali zlorab v družini.[4]

Energijska revščina[uredi | uredi kodo]

https://www.rtvslo.si/tv/info/koda/energetska-revscina-z-majhnim-otrokom-v-mrzlem-in-plesnivem-stanovanju/509445

Ukrepi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]


  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 organizacij, CNVOS, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih. »Kljub gospodarski rasti porast revščine med otroci v Sloveniji«. www.cnvos.si. Pridobljeno 23. marca 2020.
  2. »Večer - Vsak osmi otrok v Sloveniji se sooča z revščino: Revne niso le družine z brezposelnimi«. www.vecer.com. 18. oktober 2019. Pridobljeno 23. marca 2020.
  3. 3,0 3,1 3,2 »Youth policies in Slovenia 2017« (PDF).
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 »V Sloveniji naj bi bilo med 3.000 in 6.700 brezdomcev«. RTVSLO.si. Pridobljeno 23. marca 2020.