Uporabnik:Irena.tihel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Berkeleyski jašek je bivši odprto kopni rudnik bakra, ki se nahaja v kraju Butte, v Montani, ZDA. Jašek je dolg skoraj 1,6 km, širok pol milje, 800 m in v najgloblji točki meri približno 1540 metrov. Skoraj do polovice 270 metrov je zapoljnjen z zelo kislo vodo (pH 2,5), kar je povprečna kislost limoninega soka ali kokakole. Posledično je celoten jašek prepojen s težkimi kovinami in nevarnimi kemikalijami, ki pronicajo iz skalovja, vključno z bakrom, arzenikom, kadmijem, cinkom in žveplovo kislino. Na tem mestu so leta 1955 odprli rudnik, ki ga je sprva je vodilo podjetje Anaconda Copper, kasneje Atlantic Richfield Company (ARCO), dokler ga niso na dan zemlje (22. aprila) leta 1982 zaprli. Po zaprtju rudnika, so ugasnili tudi črpalke za vodo, ki se nahajajo v sosednjem rudniku Kelley Mine 6 km pod zemljo, kar je povzročilo, da je podtalnica iz okolijskih vodonosnikov začela počasi polniti jašek. Vodna gladina se je začela dvigovati za približno 30 cm vsak mesec. Od zaprtja jaška leta 1982 je količina vode narasla 45 metrov nad običajnim vodostajem podtalnice. Jama in voda, ki se je v njej nabrala, predstavljata resen okoljski problem, saj voda z raztopljenim kisikom omogoča, da začnejo minerali pirita in sulfita v rudninah in stenskih skalah razkrajati, kar pa sprošča kisline. Ko bo ta voda dosegla naravni vodostaj, kar je ocenjeno, da se bo zgodilo do leta 2020, se bo voda iz jaška razlila nazaj v podtalnico okolice in tako onesnažila Silver Bow Creek, izvor reke Clark Fork River. Zakisana voda iz jaška vsebuje toliko raztopljenih težkih kovin (do 187 ppm Cu), da je skupke nekaterih teh kovin možno vzeti neposredno iz vode. Nekaj načrtov za sanacijo okoljske podtalnice in rešitve problema z vodo v jašku so že skovali v 90.letih. Med njimi tudi možen načrt, da bi vodo, ki se odteka v jašek, preusmerili in tako upočasnili rast vodostaja v jaški. Nekaj predlogov je vsebovalo tudi bolj izčrpne načrte in sanacije, predvideni za prihodnja leta. Berkeleyjski jašek je od takrat postal eden največjih Superfund lokacij . Jašek trenutno služi kot turistični objekt, kjer je ob plačilu vstopnine (2 $/€)možen ogled platforme jaška.

Zgodovina in razvoj[uredi | uredi kodo]

Podzemni rudnik Berkeley Mine je bil nameščen na žilo, ki se na jugovzhodu razteza od glavnega sistema Anaconda. Ob pričetku del v njem, julija leta 1955, se je ime rudnika preneslo tudi na jašek. Oprtokopni način rudarjenja je sčasoma nadomestil podzemnega, saj je postal bistveno bolj ekonomičen in predvsem manj nevaren za rudarje. V prvem letu poslovanja so iz jaška izčrpali 17.000 ton rude dnevno, kjer je bilo 0,75 % dnevnega izkopa samo bakra. V celoti so iz Berkeleyjskega jaška izvlekli 1.000.000.000 ton snovi. Baker je predstavljal glavnino kovin, ki so jih proizvajali, rudarili pa so tudi druge kovine, med drugim tudi srebro in zlato. V prizadevanju za razširitev območja rudnika, so upravljalci pokupili dve sosednji okrožji in večino vzhodnega dela mesta Butte. Podjetje Anaconda Company je pokupilo domove, podjetja in šole delovskih skupnosti v mestih Meaderville, East Butte, in McQueen, na vzhodni strani rudnika. Večino the domov so uničili, porušili ali prestavili na južno stran mesta. Stanovalci so za svoje domove prejeli kompenzacijo, skladno s tržno vrednostjo njihovih nepremičnin.

Okoljski učinki[uredi | uredi kodo]

Slika:Sestavljena slika (ribje oko) Berkeleyskaga jaška, april 2005.jpg

Leta 1995 je jata snežnih gosi med migriranjem pristala v Berkeleyjski jašek in poginila. Skupaj je bilo najdenih 342 trupel. Podjetje Atlantic Richfield Company (ARCO), takratni oskrbovalec jaška, je obtožbe, da so kemikalije povzročile pogin gosi zanikal in jh pripisal okužbi živali z akutno aspergliozo (okužbo dihal). Trditev, da naj bi to okužbo povzročila pšenična plesen, je potrdil tudi oddelek za nekropsijo na univerzi Colorado State (Colorado State University). Na podlagi lastnih laboratorijskih raziskav je zvezna država Montana te ugotovitve skušala izpodbiti. Obdukcija poginulih gosi je pokazala, da so bili notranji organi teh živali prekriti z opeklinami in gnojnimi ranami, ki jih je povzročila izpostavljenost visokim koncentracijam bakra, kadmija in arzena. Horseshoe Bend je čistilni obrat, ki so ga zgradili, kot najnovejšo pridobitev v boju proti onesnaževanju. V tem obratu čistijo vodo, ki prihaja iz porečja Horseshoe Bend in jo razpošiljajo nazaj v vodovodno omrežje mesta. Dodatno, bodo ta objekt lahko koristili za prečiščevanje vode iz Berkeleyjskega jaška, ko bo vodostaj v njem presegel kritično vrednost ( 1650 m nadmorske višine) in dosegel podtalnico. To kritično vrednost je zastavil federalni odlok. Njegov namen je da ureja pogoje, v katerih bi lahko prišlo do kontaminacije (s strupeno vodo iz jaška) okoljske podtalnice. Berkeleyjski jašek je na seznamu Superfund.

Ekstremofili[uredi | uredi kodo]

Slika:Posnetek potopljenega Berkeyskega jaška, (za primerjavo razsežnosti služijo telegrafski drogovi v sredini posnetka).jpg

Andrea A. Stierle in Donald B. Stierle so odkrili nove glivične in bakterijske vrste, za katere je bilo ugotovljeno, da so se prilagodile zaostrenim razmeram v notranjosti jame. Močna konkurenca za omejene hranilne vire je povzročila, da so te vrste začele proizvajati zelo strupene snovi, da bi tako izboljšale možnosti preživetja. Iz teh organizmov so izolirali naravne snovi, kot so berkeleydion, berkeleytrion in berkelična kislina, ki kažejo na selektivno delovanje proti rakavim celičnim linijam. Nekatere od teh vrst so zaužile kovine iz jame, zato jih sedaj raziskujejo kot alternativen način čiščenja vode.

Pomembni datumi[uredi | uredi kodo]

  • 1994 – september, EPA/DEQ izda odločbo za poplavno operativno enoto Butte Mine.
  • 1996 – april, Montana Resources (MR) in ARCO preusmerijo talno vodo porečja Horseshoe Bend (HSB) stran od Berkeleyjskega jaška in tako upočasnijo naraščanje vodostaja v njem.
  • 2000 – julij, MR prekine rudarske posege na lokaciji zaradi prevelikih energetskih stroškov; zaradi tega lahko spet voda iz HSB odteka nazaj v jašek in poveča vodostaj.
  • 2002 – marec, USEPA in Oddelek za okoljsko kakovost v Montani (Montana Department of Environmental Quality – MDEQ) vstopijo v sporazumno poravnavo z BP/ARCO in Montana Resources Group (known as the Settling Defendants), da sklenejo dogovor o dosedanjih in bodočih stroških na lokaciji
  • 2002 – jeseni, USEPA in MDEQ strankam sporazumne poravnave izdata nalog, da sestavijo načrt za prečiščevalni obrat za
  • sanacijo vode v HSB. Stranke sestavijo pogodbo in začnejo z gradnjo objekta.
  • 2003 – november, MR nadaljuje z rudarsko dejavnostjo na lokaciji.
  • 2003 – 17. november, pričetek obratovanja čistilnega objekta, ki hkrati tudi upočasni nadaljno rast vodostaja v jašku.

Geografska lokacija[uredi | uredi kodo]

Rudnik se nahaja na 46°00′56″N 112°30′37″W / 46.01556°N / 112.51028°W, na 1432 m nadmorske višine.

Poglej tudi[uredi | uredi kodo]

Sorodne teme[uredi | uredi kodo]

Slika:Izvir tople vode v Tunizijski puščavi.JPG
Izvir vroče vode v Tunizijski puščavi, ki se uporablja za namakanje nasadov mandljevih palm. Ko se preliva preko kaskad, se ohlaja, obenem pa jo uporabljajo tudi kot termalno kopališče.