Uporabnik:Grenlandija2

OSKRBA S KISIKOM IN IZLOČANJE  OGLJIKOVEGA DIOKSIDA

Večina živali za preživetje potrebuje kisik. Kisik in ogljikov dioksid se izmenjujeta v dihalih (pri ljudeh so to pljuča) in na dihalni površini ali   dihalnicah (pri ljudeh nos).

Dihalnica je vsaka telesna odprtina po kateri se izmenjujeta kisik in ogljikov dioksid na primer kitove nosnice. Večinoma se izraz uporablja za drobne odprtinice pri členonožcih na primer žuželkah.

Vzdušnice so tanke cevke ki vodijo od dihalnic do celic pri členonožcih. Sestavljajo dihalno omrežje po katerem do celic potuje kisik in odhaja ogljikov dioksid.

Listnata pljuča so dihalni organ pri ščipalcih in nekaterih niže razvitih pajkih. Vsak del ima več s krvjo napolnjenih tkivnih plošč, urejenih kakor strani v knjigi.

Organski sistem se imenuje dihala, proces pa dihanje. Poznamo dve vrsti dihanja: celično in pljučno dihanje. Celično dihanje poteka v celicah natančneje v mitohondrijih. Tam iz kisika in sladkorja nastanejo: energija, ogljikov dioksid in voda. Pljučno dihanje pa poteka v dihalih. Pri tem se izmenjujejo kisik in ogljikov dioksid. Zgradba dihal je odvisna od ekosistema v katerem živi organizem.

Dihala sestavljajo nosnice, nosna votlina, sapnik, pljuča, bronhiji (drobne vejice skozi katere pride kisik do pljučnih mešičkov in odide ogljikov dioksid), prepona in alveoli  (pljučni mešički). Nos, ustna votlina, žrelo in sapnik sestavljajo zgornja dihala, ki zrak ogrejejo, očistijo in navlažijo, saj so pljučni mešički občutljivi na prah in mraz. Pljuča, prepona, bronhiji in pljučni mešički sestavljajo spodnja dihala in pošiljajo kisik v kri.

Praživali in nekatere druge manjše živali nimajo dihal ampak pline izmenjujejo kar čez kožo, ki pa mora biti zato tanka in vlažna. Živali ki dihajo čez kožo se bolj malo premikajo saj tako porabijo manj kisika kot večje živali ki porabijo več kisika, imajo zato večja dihala in se lahko hitreje premikajo.

Morske vetrnice, klobučnjaki, vrtinčarji in pijavke nimajo dihal ampak dihajo skozi kožo. Ostale vodne živali so razvile zelo povečane dihalne sisteme škrge, ki imajo posebne filtre ki omogočajo prehod le kisiku in ogljikovemu dioksidu .  V vodi ni nevarnosti izsušitve dihal je pa nevarnost pomanjkanja kisika (poleti v vroči vodi ali v onesnaženi vodi). Sifon je cev ki dovaja ali odvaja vodo v škrge pri manj razvitih živalih.

Poznamo dve vrsti škrg notranje in zunanje škrge. Zunanje škrge imajo mladiči dvoživk, večina rib in goli polži. Notranje škrge imajo mehkužci, vodni raki in više razvite ribe. Notranje škrge so varno skrite v posebnih votlinah. Živali z notranjimi škrgami s posebnimi gibi in plavanjem skrbijo da jih obliva voda. Dihanje s škrgami zagotavlja malo kisika zato mora na primer morski pes plavati z odprtimi usti ves čas.

Kopenski organizmi teže dihajo skozi kožo ker je manj vlage in bi se koža izsušila. Skozi kožo dihajo le organizmi ki živijo pod zemljo ali na območjih ki so zelo vlažna. Preostali organizmi imajo dihal varno skrita v notranjosti telesa. Najštevilčnejše živali na planetu so členonožci. Vsi imajo v telesu poseben sistem cevk zračnic ki se odpirajo v zadku in v telesu dosežejo vsako celico.

Dvoživke, sesalci, plazilci in ptiči imajo pljuča. Pljuča so zaprta vreča v kateri poteka izmenjava plinov. Največ vretenčarjev ima dve pljučni krili. Izmenjavo omogoča širjenje in krčenje prsnega koša.

VIRI:

Wikipedija:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Dihanje#Zunanje_dihanje (2.5.2022)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Dihala (2.5.2022)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Plju%C4%8Dno_dihanje (2.5.2022)

Arnes:

https://ucenjedaljavo.splet.arnes.si/files/2020/03/NAR-7.a-in-b-3.-ura.pdf (2.5.2022)

http://www2.arnes.si/~oskratl1s/Egradiva/mojca/UL-dihala_resitve.pdf (2.5.2022)

spletni PPT

https://www.ludvik.si/wp-content/uploads/2020/05/7.-raz_NAR7_priloga-DIHALA-a.pdf (2.5.2022)