KAKO STA DVA ŽABO JEDLA[uredi | uredi kodo]

Kako sta dva žabo jedla je pripovedka, ki so si jo izmislili vaščani, da bi si krajšali čas. Nekateri govorijo, da se je to res zgodilo.

Nekoč sta bila dva kmeta, ki sta bila soseda. Da bi malo zaslužila, sta šla na sejem prodajat svoji kravi. V upanju, da bosta kravi prodala in si na sejmu kupila kaj za pod zob, s seboj nista vzela niti drobtinice. Ko sta ugotovila, da ne bosta prodala kravi, sta se lačna odpravila proti domu. Prvi je rekel, da je tako lačen, da bi pojedel tudi žabo, če bi jo videl. In res sta malo naprej naletela na žabo. Grdo, debelo žabo. Drugi kmet je rekel prvemu, da če jo poje, mu da svojo kravo. Prvi se je strinjal, segla sta si v roke in prvi je začel jesti. Ko jo je pojedel polovico, se mu je želodec obračal, da je rekel drugemu, da če on poje še drugo polovico, mu ni treba dati krave. Drugi se je ustrašil, da bi bil ob kravo in je sprejel ponudbo. Le s težavo je pojedel drugo polovico. Oba sta zaradi žabe bruhala in zbolela. Nato sta se pa spametovala in ugotovila, kakšno neumnost sta naredila: vsak je pojedel pol žabe, a nihče ni bil s tem nič na boljšem, celo na slabšem.

Neknjižna, v rovtarskem narečju[uredi | uredi kodo]

Enkt sta bla dva kmita soseda. Pa sta šla prodajat krava na sejm. P sta mislna d bota pradala obi krav pa si kj za jest kpila. In pol nista nekk mogla tistih dveh krav prdat. In sta šla dmu usa nesrična pa lačna. Pa je en djau, da bi tud žaba pjedu če bi jo najdla. In pol mau naprej res najdeta ena žaba. Pa je djau un ta drug d če un pje tista žaba mu da svoja krava. In un t pru je ris zečeu jst. Pa je pršu d plvice pa ni mgu več. Pa je djau ta drugmu da če un pje še ta druga plvica mu b pa nou treba dat krave. In res je un mislu da k j pa že pou pjedu bo pa še ta druge pol, p je sam začeu še ta druga pou. In pol k je vsak pjedu pou žabe sta aba zblela pa bruhala. Pol sta se pa spounla, da sta vsak pou žabe snedla drugu se pa nč spremenl ni.