Uporabnik:Alenka90

Osnovni podatki

Vrtirepov koledar je zbirka dvanajstih kratkih sodobnih pravljic. Vsaka izmed njih se dogaja na v drugačnem okolju in času. Prva pravljica se dogaja januarja, druga februarja itd. Ilustracije so temu prilagojene. Prva pravljica ima enak naslov kot celotna zbirka. V prvi zgodbi glavni literarni lik Vrtirep dobi koledar. Ta koledar je zbirka(knjiga) Vrtirepov koledar. Izdana je bila leta 1976/77, v Ljubljani pri založbi Partizanska knjiga. Ilustratorja sta Dušan Klun in Matjaž Schmidt. Spada v kategorijo književnih del za otroke stare do 8 let. Vsebuje 26 strani, z ilustracijami vred pa 33.

Značilnosti kratke sodobne pravljice

• Je kratka(do 1o strani).

• Dogaja se v sodobnosti.

• Temeljna tema, snov in motiv je otroški doživljajski svet in igra.

• Dogajanje je pogosto skrčeno na en droben izsek(neobičajen) iz otrokovega življenja

• Glavni literarni lik predstavlja otroka, stranski pa odrasle osebe(imajo sekundarno funkcijo). Otrok je običajno sodoben mestni otrok.

• Igra je prikazana kot pomemben del otrokovega življenja.

• Značilna je dvodimenzionalnost: realni in irealni svet. Vzrok za vdor irealnih prvin je realen(stiska, problem, osamljenost, potreba po igri, bolezen…)

• Zgodba je prikazana iz otrokovega zornega kota.

• Ne pozna moralnega nauka v smislu klasičnih pravljic.

• Pisec je na strani otroka in ga zagovarja.

• Pripovedovalec je vsevedni.

• Konec zgodbe je praviloma srečen.

• Otroka prepričuje, da je dobro poplačano in zlo kaznovano.

Vrste kratke sodobne pravljice

• z otroškim glavnim literarnim likom,

• z oživljeno igračo/predmetom kot glavnim literarnim likom,

• s poosebljeno živaljo glavnim literarnim likom,

• s poosebljeno rastlino glavnim literarnim likom,

• s poosebljenim nebesnim telesom/naravnim pojavom glavnim literarnim likom,

• z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila.

Analiza celotne knjige

V knjigi Vrtirepov koledar so pravljice s poosebljeno živaljo(miška), rastlino(teloh), nebesnim telesom(sonce), naravnim pojavom(veter), je pa tudi zgodba kjer ni znano kaj natančno glavni literarni junak je. To je prva pravljica – Vrtirepov koledar. Vse zgodbe so dolge okoli 2 strani. Opisujejo en nenavaden izsek iz otrokovega življenja(čeprav je glavni lik poosebljen, predstavlja otroka). Glavni lik običajno predstavlja otroka, stranske osebe pa odrasle. Pisateljica je na strani otrok, jih zagovarja in z empatijo osvetljuje otrokov pogled na svet. Dogajalni čas in prostor sta sodobno okolje. To razberemo iz zgodbe npr. omenjena je trgovina s čevlji Peko. Večinoma ni moralnega nauka v smislu ljudskih pravljic. Zgodba je predstavljena iz otrokovega zornega kota. Razvidna je hiearhija, v kateri je otrok na višjem položaju kot odrasli. Kljub temu ne olepšuje literarnih likov(ne trdi, da so otroci pridni, da ne nagajajo, da imajo starši vedno prav …). Zgodba se dogaja na dveh ravneh – realni in irealni. V tem se kaže dvodimenzionalnost. Običajno je zgodba postavljena v realni svet, irealni svet pa sestavljajo poosebljeni liki. Vdor irealnih prvin je realen(običajno osamljenost). Otrok oba doživlja kot enakovredna. Igra je prikazana, kot pomembna otrokova dejavnost. Vsebuje veliko značilnosti pravljice. Osebe so nedoločene(miška) ali izmišljene(dedek Mraz). Pogosto se pojavlja ponavljanje besed in dejanja, nastopajo tudi pravljična števila. Dobro na koncu pravljice običajno zmaga. Liki imajo značilne lastnosti.

Slogovno je besedilo slikovito. Uporablja veliko pomanjševalnic, okrasnih pridevkov, retoričnih vprašanj, onomatopoijo, zamolkov, primer, poosebitev, nagovorov, nasprotij, pretiravanj, …

Značilnost besedil Svetlane Makarovič je tudi uporaba nasprotja hladno- toplo. Najbolj izrazito je pri pravljici Premraženo sonce. Njene književne osebe so uporniki(teloh). Ne poslušajo nasvetov odraslih. S sem otrokom sporočamo, da so napake potrebne. Uporablja tudi kletvice, kar marsikaterega bralca zmoti(tristo darvinov). V svojih delih velikokrat omenja telesne tekočine kot na primer solze, lužice … Značilen je tudi motiv požiranja(Lisinski, miška), ki je prav tako značilen za dela Svetlane Makarovič. Poleg tega so pogosti motivi tudi : prijateljstvo, ljubezen, skrb z druge, drugačnost, igra …

12 pravljic

• Wikipedija:Vrtirepov koledar

• Pasji in mačji

• Teloh za babico

• Nori veter

• Lisinski se zaljubi

• Miška nese v mlin

• Kako se je opica spremenila?

• Zelenjavna zgodba za zaljubljeno zelenjavo in sploh za vse

• Učena buča

• Kužek išče dom

• Premraženo sonce

• Ledena sveča

Viri

• Makarovič, S. (1976/77). Vrtirepov koledar, Ljubljana: Partizanska knjiga