Uporabniški pogovor:Sebastjan Pogacnik

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Cenzura Interneta[uredi kodo]

Internetna cenzura je nadzor in/ali zatiranje tistega, kar lahko dostopate, objavite ali si ogledate na internetu. Uvedejo jih regulatorji na lastno ali tujo pobudo. Druge vrste cenzure vključujejo uporabo avtorskih pravic, obrekovanja, nadlegovanja in cenzure nespodobnih vsebin.

Obseg internetne cenzure se razlikuje od države do države. Medtem, ko ima večina demokratičnih držav zmerno cenzuro interneta, druge države gredo toliko daleč, da omejujejo dostop do informacij, kot so novice in/ali zavirajo-zatirajo razprave med državljani. [2] Internetna cenzura se pojavlja tudi kot odziv na pričakovane dogodke, kot so volitve, protesti in nemiri. Primer je povečana cenzura zaradi dogodkov arabske pomladi.

Vladne agencije imajo različna orodja za izvajanje omejitev-cenzure, vendar podporniki svobode interneta poskušajo premagati takšne ovire in filtre. Dostop do omejenih spletnih mest je bil dejansko blokiran s sledenjem in blokiranjem zahtev DNS, vendar podjetja, kot so Cloudflare, Mozilla in Google, DNS prelagajo na TLS plast in otežujejo prestrezanje. [3]

Podpora in nasprotovanje internetni cenzuri varira. V raziskavi Internetne družbe, ki so jo naredili leta 2012 se je 71% anketirancev strinjalo, da "bi morala biti cenzura na internetu v določeni obliki". V isti anketi se je 83% anketirancev strinjalo, da je "dostop do interneta treba obravnavati kot osnovno človekovo pravico", 86% anketirancev pa se je strinjalo, da je "treba zagotoviti svobodo izražanja na internetu". Zaviranje internetne cenzure v Slovenij bi moralo temeljiti na 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki govor o svobodi izražanj. [4] Po podatkih GlobalWebIndex več kot 400 milijonov ljudi uporablja virtualna zasebna omrežja za izogibanje cenzuri in ali za večjo zasebnost uporabnikov. [5]

Pregled[uredi kodo]

Številni izzivi povezani z internetno cenzuro so podobni kot za cenzuro z tradicionalnimi mediji, kot so časopisi, revije, knjige, glasba, radio, televizija in film. Ena od razlik je, da so nacionalne meje bolj prepustne na spletu: prebivalcem države, ki se jim prepoveduje-cenzurira dostop do informacij, jih lahko najdejo na spletnih straneh, ki gostujejo zunaj države. Nato lahko delujejo cenzorji , ki preprecujejo dostop do informacij, čeprav nimajo fizičnega ali pravnega nadzora nad samimi spletnimi mesti. To pa zahteva uporabo tehničnih cenzurnih metod, ki so edinstvene za internet, kot sta blokada spletnih strani in filtriranje vsebine. [6]

Izvedljivost in učinkovitost internetne cenzure se razvijajo vzporedno z razvojem interneta in cenzurnih tehnologij:


  • Novembra 2007 je "oče interneta" Vint Cerf rekel, da se mu zdi vladni nadzor nad internetom neuspešen, ker je splet skoraj v celoti v zasebni lasti. [8]
  • Poročilo o raziskavi, ki ga je leta 2009 objavilo Berkmanovo središče za internet in družbo na univerzi Harvard, navaja: "Prepričani smo, da bodo razvijalci orodij za [premagovanje cenzure] večinoma ostali v prednsti pred prizadevanji vlad za cenzuriranje vsebine ", pa tudi" ... menimo pa, da manj kot dva odstotka vseh uporabnikov interneta uporablja orodja za izogibanje cenzuri ". [9]
  • Nasprotno pa poročilo o raziskaavi na internetnem inštitutu Oxford Internet, ki ga je objavil UNESCO, ugotavlja, "... da je nadzor informacij na internetu in spletu zagotovo izvedljiv, tehnološki napredek torej ne zagotavlja večje svobode govora." [6]



Viri:

  1. The Editorial Board (15 October 2018). "There May Soon Be Three Internets. America's Won't Necessarily Be the Best. - A breakup of the web grants privacy, security and freedom to some, and not so much to others". The New York Times. Retrieved 16 October 2018.
  2. Schmidt, Eric E.; Cohen, Jared (11 March 2014). "The Future of Internet Freedom". New York Times. Retrieved 11 March 2014.
  3. "DNS over HTTPS (DoH): Ultimate Guide (.pdf) - SSL Retail". sslretail.com. Retrieved 13 February 2019.
  4. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1
  5. Marcello Mari. How Facebook's Tor service could encourage a more open web. The Guardian. Friday 5 December 2014.
  6. Freedom of connection, freedom of expression: the changing legal and regulatory ecology shaping the Internet
  7. "First Nation in Cyberspace", Philip Elmer-Dewitt, Time, 6 December 1993, No.49
  8. "Cerf sees government control of Internet failing", Pedro Fonseca, Reuters, 14 November 2007
  9. 2007 Circumvention Landscape Report: Methods, Uses, and Tools, Hal Roberts, Ethan Zuckerman, and John Palfrey, Beckman Center for Internet & Society at Harvard University, March 2009


Za uporabo clanka dobil dovoljenje: Creative Commons Attribution-ShareAlike License