John Lyly[uredi kodo]

John Lyly (Lilly ali Lylie; 1553/1554 – november 1606) je bil angleški pisatelj, pesnik, dramatik in politik, najbolj znan po svojih knjigah Euphues: The anatomy of Wit (1578) in Euphues and His England (1580). Njegov literarni stil, ki izvira iz njegovih prvih knjig, imenujemo euphuism.

Življenjepis[uredi kodo]

John Lyly je bil rojen v Kentu, v Angliji, leta 1553/1554, očetu Petru Lyly in njegovi ženi Jane Burgh (ali Brough). Kot prvi izmed osmih otrok je bil verjetn rojen v Canterburyju, kjer je bil njegov oče zaposlen kot matičar pri nadškofu Maththewu Parker, in kjer so zabeležena rojstva njegovih bratov in sester med leti 1562 in 1568. Njegov pradedek je bil slovničar William Lily.

Lyly je (kot pravi Anthony Wood) pri šestnajstih postal študent na Magdalen College na Oxfordu, kjer si je leta 1573 pridobil diplomo, dve leti kasneje pa je še magistriral. Leta 1574 se je prijavil Lordu Burghley za Kraljevo pismo, da bi ga priznal kot kolega na Magdalen Collegu, vendar se vse skupaj ni obneslo, zato je Lyly nato zapustil univerzo. Pitožuje se nad stavkom o njegovi izključitvi, ki se je navezoval na prvi del Euphuesa, vendar o datumu ali vzroku ni ničesar več znanega. Wood je rekel, da Lyly ni nikoli vljudno sprejel študijev univerze. »Njegova genialnost je naravno klonila prijetnim potem poezije (kot bi mu Apollo dal venec svojih lastnih lovorov brez napora in boja), na nek način se ni zmenil za akademske študije, le do te mere, da je diplomiral iz umetnosti in končal študij leta 1575.«

Po zapustitvi Oxforda, kjer se ga je držal naziv duhoviteža, se je Lyly navezal na Lorda Burghley. »Ta modri človek«, piše v Glasse for Europe, v drugem delu Euphuesa (1580), »Tako sem pripravljen na neznanca, ki bi mi storil dobro, da bi ga ali moral pozabiti ali končati moliti zanj, imeti modrost Nestorja, da bi lahko imel starost, z imetjem pravil Ulyssesa ima lahko svojo čas, je vreden dolgo živeti, saj mnogi so živeli v tišini, in ne nevreden biti v prednosti pred tistimi, katerih skrb mnogih je bila prva izbira.« Lyly je postal zasebni tajnik Burghleyevega zeta Edwarda de Vere, dramatika, kateremu je posvečen drugi del Euphuesa in kateri je bil kot zaščitnik večini Lylyjevih literarnih sodelavcev, ko sta zapustila Oxford za London.

Dve leti kasneje je pismo Lyly blagajniku (1582) protestiralo proti obtožitvi nepoštenosti, ki ga je pripeljalo v težave z njegovim prijateljem in zaščitnikom Edwardom de Vere, zahteval je osebni intervju z namenom, da bi si očistil svoje ime. Vendar pa Lyly ni ne od Burghleya ne od Kraljice Elizabete I nikoli prejel kakršnokoli zaščitništvo. Začel je svojo literarno kariero s pisanjem Euphuesa oz. Anatomy of Wit, z licenco Gabriela Cawood decembra 1578, objavljenega spomladi 1579. Istega leta je bil vključen v M. A. na Univerzi v Cambridgu in verjetno našel kanček upanja v sestanku meseca julija z Edmundom Tylney v pisarni mojstra veseljačenja, mesto, za katerega si je prizadeval. Euphues and his England se je pojavil leta 1580 in je kot prvi del knjige takoj užil veliko mero popularnosti.

Lyly je veljal za najbolj uspešnega in modnega med angleškimi avtorji, in je užival je čast avtorja »nove angleščine«. Po objavi Euphuesa se zdi, da je Lyly popolnoma opustil obliko novele, in se posvetil skoraj le izključno pisanju dramatike, še vedno usmerjen k obvladanju uživaštva. Njegova Campaspe in Sapho sta bila narejena v Courtu leta 1582. Vsega skupaj je bilo verjetno osem Lylyjevih iger uprizorjenih pred kraljico. Igre so med leti 1584 in 1591 uprizarjali Children of the Chapel in Children of Paul's, ena ali dve izmed njih pa so bile ponovljene pred popularnim občinstvom v Blackfriars Theatre. Poskočni živi dialogi, klasične barve in pogosta namigovanja na osebe in dogodke dneva so stopnjevali popularnosti z žirijo in tako je Euphues zmagal.

Lyly je sedel v parlamentu kot član za Hlindon leta 1580, za Aylesbury 1593, za Appleby leta 1597 in še drugič za Aylesbury leta 1601. Leta 1589 je Lyly objavil razpravo Pappe with an hatchet, alias a figge for my Godsonne; Or Crack me this nut; Or a Countrie Cuffe, itd. Kljub temu da je to objavil anonimno, je dokaze o avtorstvu možno razbrati v več drugih delih in v raznih namigovanjih v Lylyjevih lastnih igrah. V istem obdobju je verjetno napisal svojo prvo peticijo Kraljici Elizabeti. Datuma obeh peticij sta neznana, vendar vemo, da v prvi govori o desetletnem boju na sodišču, v drugem pa razširi obdobje na trinajst let. Domnevamo lahko veliko možnost, da je desetletno obdobje od 1579, ko je bil Tylney imenovan kot mojster veseljačenja s tihim razumevanjem, da se bo Lyly vrnil na to mesto. Toda med 1589 in 1590 so se vsa upanja podrla – Tyney je zadržal svojo pozicijo na tem mestu še nadaljnjih 31 let.

V drugi peticiji leta 1593 je Lyly opisal svoje globoko razočaranje, saj se je leta in leta trudil, služil svoji kraljici, ves čas imel upanje, verjel je praznim obljubam, ne glede na to pa je vse vodilo nikamor. Lylyjeva nadaljnja usoda na sodišču ni znana. Blount je rekel, da ga je Elizabeta nagradila, vendar o tem ni nikakršnih dokazov. Po 1590 je njegovim delom upadala čast in veljavnost; umrl je reven in zanemarjen v zgodnjem delu vladanju Jamesa I. Pokopan je bil v Londonu v St Batholomew-the-Less 20. novembra 1606. Bil je poročen, imel je dva sinova in hčer. Čeprav je Euphues Lylyjevo najbolj znano in vplivno delo v Elizabetinskem obdobju, so njegova dela zdaj občudovana zaradi fleksibilne uporabe dramatične proze in elegantnih vzorcev njihove konstrukcije.

Komedije[uredi kodo]

Leta 1632 je Blount objavil Six Court Comedies, prvo tiskano zbirko Lylyjevih iger. V besedilu se pojavijo v naslednjem zaporedju: • Endymion (1591) • Campaspe (1584) • Sapho and Phao (1584) • Gallathea (1592) • Midas (1592) • Mother Bombie (1594)

Ostale Lylyjeve igre vključujejo Love's Metamorphosis (čeprav natisnjen leta 1601, verjetno njegovo najzgodnejše delo – preživela verzija je verjetno pregled originalne verzije) in The woman in the Moon, prvič natisnjena leta 1597. Vse razen zadnje so prozna dela. A warning for Faire Women (1599) in The Maid's Metamorphosis (1600) so pripisani Lylyju, vendar na nezanesljivih tleh.

Prve izdaje vseh iger so izšle med 1584 in 1601, večina od njih pa med 1584 in 1592, ki so bila Lylyjeva najuspešnejša ustvarjalna leta. Njegova pomembnost kot dramatik je bila zelo različno ocenjena. Njegovi dialogi so še vedno daleč od Shakespearovih, vendar je hkrati velika prednost v nenadnosti in sredstvih, ki so izšla pred njim; predstavlja velik korak v angleški dramatični umetnosti. Njegova okretnost in duhovitost, ki se bojuje s pikolovstvom, se je popolnoma razcvetela v dialogu Twelfth Night in Mucho Ado about Nothing, tako kot je Marlow vsemogočni stavek vodil k in bil zasenčen s čarobnostjo in glasbo Shakespearove strasti.

Ena ali dve pesmi, predstavljeni v njegovih igrah, sta upravičeno znani in predstavljata pravo lirično darilo. Pri ocenjevanju njegovega dramatičnega položaja in njegovega učinka v svojem času, ne smemo pozabiti, da njegovi klasični in mitološki preobrati, plehki in pusti kakršni bi bili za moderno občinstvo, so bili takrat zelo zanimivi za tiste dvorne poslušalce, ki so v Midasu videli Philipa II, Elizabeth in Cynthio in morda Leicesterjev nezaželeni zakon z Lady Sheffield v ljubezenski aferi med Endymion in Tellusom, ki je stvaritelju prinesla Cynthiino nezadovoljstvo. Pravzaprav sta bila njegov ugled in popularnost kot dramatik pomembna. Harveya je bilo strah, da bi Lyly napisal igro o njunem prepiru; Francis Meres ga uvršča kot »najboljšega za komedijo«; in Ben Jonson ga imenuje za enega izmed najpomembnejših rivalov, ki jih je zasenčil Shakespeare.

Lylyija si moramo zapomniti tudi po prvotnem vplivu na igre Williama Shakespeara, in še posebno na romantične komedije. Love's Metamorphosis je imela velik vpliv na Love's Labour's Lost, in Gallathea je poglaviten vir za A Midsummer Night's Dream. Leta 2007 je Primavera Productions v Londonu uprizorila branje Gallathee, režiserja Toma Littler, ki jo je zavestno povezoval s Shakespearovimi igrami. Opozarjajo tudi na vpliv na Twelfth Night in na As You Like It.

Poleg iger je Lyly napisal vsaj eno »zabavo« (šov, ki združuje elemente masque in drame) za Kraljico Elizabeto; The Entertainment at Chiswick je bil uprizorjen 28. in 29. julija 1602. Lyly je bil predlagan za avtorja številnih drugih kraljevih zabav 1590-ih let, najbolj opazna med njimi The Entertainment at Mitcham, je bila upriozrjena 13. septembra 1598.

See Lyly's Complete Works, ur. R. Warwick Bond (3 knjige, 1902); Euphues, iz njegovih zgodnjih izdaj Edwarda Arber (1868); AW Ward, English Dramatic Literature; JP Collier, History of Dramatic Poetry; "John Lilly and Shakespeare" od C. C. Hense v Jahrbuch der deutschen Shakesp. Gesellschaft, knjiga vii in viii (1872, 1873); F. W. Fairholt, Dramatic Works of John Lilly (2 knjigi). Kasneje so bile vse komedije izdane v posameznih knjigah kot del serij Revels Plays.

Reference[uredi kodo]

Hunter, G. K. (2004). "Lyly, John (1554–1606)". Oxford Dictionary of National Biography. Oxford University Press. Retrieved 23 January 2012.
Wood, Anthony. Athenae Oxonienses:An exact history of all the writers and bishops who have had their education in the University of Oxford. To which are added the Fasti, or Annals of the said University. London (1813) 1:676.
Dover Wilson, John. John Lyly, Macmillan and Bowes, Cambridge, 1905.
"Lilly, John (LLY579J)". A Cambridge Alumni Database. University of Cambridge.
The Complete Works of John Lyly. R. W. Bond, 3 Vols. Clarendon Press. ii. p. 230.
See Frederick William Fairholt's Dramatic Works of John Lilly, i. 20.
The Oxford Companion to English Literature, 6th Edition. Edited by Margaret Drabble, Oxford University Press, 2000 P618
Manser, M, and George Latimer Apperson. Wordsworth Dictionary of Proverbs. Page 355. 2006.
Richard Alan Krieger. Civilization's Quotations: Life's Ideal. Page 49. 2002.
Logan, Terence P., and Denzell S. Smith, eds. The Predecessors of Shakespeare: A Survey and Bibliography of Recent Studies in English Renaissance Drama. Lincoln, NE, University of Nebraska Press, 1973; pp. 137-8.

Zunanje povezave[uredi kodo]

Works by or about John Lyly at Internet Archive
John Lyly at Project Gutenberg (A 1905 study by J. Dover Wilson)
Euphues: the anatomy of wit; Euphues & his England on Internet Archive

Viri[uredi kodo]

Povzeto po angleški wikipediji. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/John_Lyly, dne 12. 5. 2016