Velika kapucinka
| Velika kapucinka | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Tropaeolum majus L. |
Velika kapucinka (znanstveno ime Tropaeolum majus) je zdravilna rastlina iz družine kapucinovk, ki izvira iz Južne Amerike.
Opis[uredi | uredi kodo]
Velika kapucinka je samonikla v Andih od Bolivije do Kolumbije. Izvor rastline ni povsem jasen, najverjetneje pa so jo vzgojili s križanjem rastlin T. minus (mala kapucinka), T. moritzianum, T. peltophorum ter T. peregrinum[1][2].
V naravi zraste do 1 metra visoko, ob opori pa lahko doseže do 5 metrov dolžine[3]. Listi so veliki in nepravilno okrogli, v premeru merijo med 3 in 15 cm. Po zgornji strani so modrikasto zeleni in imajo voskasto površino. Spodnja stran listov je svetlo zelena, od peclja navzven pa se po listu širijo listne žile. Listi so nasajeni na 5 do 30 cm dolge peclje. Cvetovi so sestavljeni iz petih prostih venčnih listov in v premeru merijo med 2,5 in 6 cm. V njih je osem prašnikov. Običajno so cvetovi oranžno rumeni, rdeči ali rdečkasto rjavi. Proti steblu se zožujejo kot žebelj, na nasprotni strani pa je od 2,5 do 3 cm dolga ostroga, v kateri je nektar. Plodovi so sestavljeni iz treh delov, v vsakem od njih pa je po eno 1 do 1,5 cm dolgo seme. Plod v premeru meri okoli 2 cm[4][5].
Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]
Danes je velika kapucinka pogosta okrasna rastlina, ki jo ponekod vzgajajo tudi za namene tradicionalne medicine. Kapucinka ima užitne liste in cvetove, ki jih ponekod jedo v solati. Užitna so tudi semena, ponekod jih uporabljajo kot nadomestek kapram[6].
Velika kapucinka je bila ponekod po svetu razglašena za invazivno vrsto. Kot invazivna je označena na Havajih, Otoku Lorda Howa in na Novi Zelandiji[5].
V Peruju kapucinko tradicionalno uporabljajo za preprečevanje okužb ran. Kasneje so dokazali, da vsebuje učinkovine, ki zavirajo razvoj bakterij. Eterično olje kapucinke vsebuje fitoncid, ta pa razkužuje in preprečuje razvoj bakterij. Z eteričnim oljem rastline, ki jo je najbolje nabirati med junijem in septembrom, se zdravi vnetje dihal ter vnetju mehurja. Pomagala naj bi tudi pri gripi in pljučnih glivičnih obolenjih[3].
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Spodnja stran lista -
Prerezan cvet -
Nezrel plod
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Germplasm Resources Information Network: Tropaeolum majus
- ↑ Huxley, A.; Griffiths, M.; Levy, M., ur. (1992). The New RHS Dictionary of Gardening. London : Macmillan. ISBN 0-333-47494-5.
- ↑ 3,0 3,1 Bohinc, P. (1983). Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ Jepson Flora: Tropaeolum majus
- ↑ 5,0 5,1 Pacific Island Ecosystems at Risk: Tropaeolum majus Arhivirano 2009-06-22 na Wayback Machine.
- ↑ Plants For A Future: Tropaeolum majus
