Triptih družine Braque

Triptih družine Braque je oltarna slika iz okoli leta 1452, olja na hrastu, staronizozemskega slikarja Rogierja van der Weydna. Ko je odprt, tri table od leve proti desni razkrivajo Janeza Krstnika, Devico Marijo z Jezusom in svetega Janeza Evangelista, na desni pa Marijo Magdaleno. Ko so krila zaprta, delo prikazuje vanitas, motiv lobanje in križa.

Triptih družine Braque je edino ohranjeno pobožno delo van der Weydna, za katerega je znano, da je bilo naslikano za zasebno namesto za javno čaščenje. Oltarno tablo je verjetno naročil bodisi Jehan Braque iz Tournaia bodisi verjetneje njegova žena Katarina Brabantska - verjetno po Jehanovi nenadni in zgodnji smrti leta 1452. Par je bil poročen le kratek čas. Katarina je bila veliko mlajša od svojega moža; ko sta se poročila leta 1450 ali v začetku leta 1451, je bila ona stara 20 let in kakih 12 ali 13 let mlajša od njega. Očitno mu je bila globoko in trajno naklonjena. Ko je umrla, skoraj 50 let po njem, je prosila, naj jo pokopljejo ob njem, kljub temu da se je pred leti ponovno poročila.

Triptih družine Braque
Umetnik	Rogier van der Weyden
Leto	okoli 1452
Vrsta	olje na lesu
Mere	41 cm × 34,5 + 68 + 34,5 cm
Kraj	Louvre, Pariz

Triptih

Detajl pokrajine za Janezom Krstnikom. Tako kot pri breztelesnem besedilu se pokrajina prekriva po tabli in tvori neprekinjeno celoto..

Pri delu igrata glavno vlogo napis in prosto plavajoče besedilo. Vsaka notranja tabla vsebuje latinske napise, ki izhajajo iz ust figur ali plavajo nad njimi in služijo kot besedni mehurčki ali komentarji. Odmevajo jih besede, vpisane na križ leve zunanje table. Vsa besedila so povzeta iz Janezovega evangelija, razen tistega iz Devičinega, ki izhaja iz Lukovega evangelija. Besede Janeza Krstnika se od njegovih ust premaknejo navzgor do zgornjega desnega kota okvirja in zdi se, da se pridružijo besedam Device v osrednji tabli, ki pa tečejo po vrhu osrednje table. Magdalenine besede nasprotno tvorijo ravno vodoravno črto, ki lomi ukrivljeno neprekinjenost besedila leve in osrednje table od leve proti desni. Podobno se besede Magdalene razlikujejo od besed drugih tabel; ona jih ne izgovarja in so sestavljene kot samostojni komentar o njej. Morda se jim zaradi tega ne daje, kot pravi umetnostni zgodovinar Alfred Acres, 'vijugava milost' drugih, saj so »besede, napisane o Magdaleni, ki jih ni izgovorila ali napisala ona«. V njenem besedilu iz Janezovega evangelija Jn 12,3 piše, Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi..

Notranjost

Detajl, Marija, sredina table

Van der Weyden je že prej uporabljal tehniko plavajočih napisov, predvsem na sredinski tabli svojega Oltarja iz Beauna iz okoli leta 1445–50, kjer se zdi, da besede plavajo v slikovnem prostoru ali pa so na videz všite v oblačila figur.

Na levi tabli je polovična upodobitev Janeza Krstnika z ozadjem, ki prikazuje prizor iz Kristusovega krsta. Janezove besede plavajo nad njim kot ukrivljen govorni balon, ki ga prihaja iz njegovih ust. Besede, vzete iz Janeza Jn 1,29, se glasijo: Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. Na desni tabli je Marija Magdalena upodobljena v razkošni in zelo podrobni obleki na sliki, ki velja za enega najlepših van der Weydnovih ženskih portretov. S širino 68 cm je srednja tabla skoraj dvakrat večja od širine leve in desne table. Na njej je prikazan Kristus Salvator Mundi, njegova glava je skoraj replika upodobitve v triptihu Poslednje sodbe. Osrednja tabla deluje kot 'slika v sliki', katere kontekst pripovedujejo baloni iz ust Janeza in Marije.

Detajl prikazuje Magdaleno

Janeza Evangelista in Jezusova desna roka sta dvignjeni v tradicionalni krščanski gesti učitelja. Kazalec in srednji prst držita pokonci, dva majhna prsta pa sta blizu palcev. Gesta in prsti svetnikov so razporejeni zelo premišljeno in simetrično. Vzorec, ki ga tvorijo na treh notranjih tablah, odseva pripoved triptiha, kot jo nakazujejo baloni. Vendar je tok prekinjen na tabli Magdalene, njena roka je dvignjena navpično, kot da je ovira za druge table, medtem ko je njeno besedilo v ravni vodoravni in ne ukrivljeni obliki.

Zunanjost

Prikazane zunanje table zložene. Lobanja je verjetno namenjena kot memento mori in spomin na zavetnika.

Ko so krila zaprta čez srednjo tablo, se na zunanjosti razkrije motiv memento mori ali vanitas, motiv lobanje in križa z okrašenimi latinskimi napisi. Zunanje levo krilo prikazuje rumeno-rjavo lobanjo, naslonjeno na zlomljeno opeko ali kamniti fragment, poleg grba družine Braque - snop pšenice - viden na zgornjem desnem delu table. Predlagano je bilo, da lobanja predstavlja bodoče stanje gledalca. Tabla je eden najzgodnejših znanih primerov lobanje, uporabljene v vanitas, medtem ko lomljena opeka, križ in napisi predstavljajo podobe smrti in razpada, značilne za žanr. Opeka v takšnih delih po navadi simbolizira propad bodisi zgradb bodisi dinastij; v tem primeru lahko domnevamo, da je zaradi vključitve grba družine Braque opomin pripadnikom slednjih. Drugi umetnostni zgodovinarji menijo, da lobanja morda ni bila simbolično pomembna za družino Braque, saj so bili dobro uveljavljeni kot svetovalci in financerji rodbine Valoijskih. Namesto tega trdijo, da morda predstavlja Adama ali del Golgote.

Na desni tabli je križ z latinskim napisom na podlagi Ecclesiasticus XLI: 1–2. Besede se berejo kot o mors quam amara est memoria tua homini pacem habenti in substantiis suis. viro quieto et cuius viae directae sunt in omnibus et adhuc valenti accipere cibum (O smrt, kako grenak je spomin na tebe na človeka, ki ima mir v svoji posesti! Človeku, ki miruje in katerega poti so uspešne v vseh stvareh in je še sposoben jesti meso!).

Izvor

Približno datiranje triptiha temelji na smrti Jehana Braqueja leta 1452 in na tem, da notranje table kažejo italijanski vpliv in velja za eno prvih njegovih poznejših, strožjih zrelih del; van der Wyeden je leta 1450 obiskal Italijo.

Prvič je omenjena v nenapisani oporoki Katarine Brabantske iz leta 1497, ko jo je prepustila vnuku Jehanu Villainu. Zapisi kažejo, da je oltarna slika v posesti njenih dedičev do leta 1586, nato pa jo je v Angliji kupil duhovnik. Kasneje je prišla v posest angleškega slikarja Richarda Evansa. Leta 1913 jo je muzej Louvre kupil od pisateljice in dobrotnice lady Theodore Guest. Takrat je veljala za najpomembnejšo pridobitev javne galerije od leta 1878, ko jim je Hans Memling zapustil glavno delo. V tistem času je bila za van der Weydna plačana rekordna cena; J. P. Morgan je prej porabil 100.000 dolarjev za Oznanjenje, ki je zdaj v newyorškem Metropolitanskem muzeju umetnosti.

Danes je na ogled v Louvru v originalnem hrastovem okvirju. Zaradi svoje krhkosti je zaprta v steklo.

Sklici

Literatura

• Acres, Alfred. "Rogier van der Weyden's Painted Texts". Artibus et Historiae, Volume 21, No. 41, 2000
• Blum, Shirley. Early Netherlandish Triptychs; A Study in Patronage. University of California Press, 1970. ISBN 0-520-01444-8
• Bätschmann Oskar; Griener, Pascal. Hans Holbein. Reaktion Books, ISBN 1-86189-040-0
• Lorne Campbell. Van der Weyden. London: Chaucer Press, 2004. ISBN 1-904449-24-7
• Engel, William. The Persistence of Memory and Melancholy in Early Modern England. Amherst MA: University of Massachusetts Press, 1995.
• Jacobs, Lynn F. Opening Doors: The Early Netherlandish Triptych Reinterpreted. University Park: Penn State University Press, 2012. ISBN 0-271-04840-9
• Lamb Jonathan. "The Rape of the Lock as Still Life", in The secret life of things: animals, objects, and it-narratives in eighteenth-century England. Associated University Press, 2007.
• Lane, Barbara. "Early Italian Sources for the Braque Triptych". The Art Bulletin, Volume LX11, No. 2, June 1980. 281–284
• Leprieur, Paul. "Un triptyque de Roger de la Pasture". Gazette des Beaux-Arts, volume 10, 1913. 257-80
• McNamee, Maurice. Vested Angels: Eucharistic Allusions in Early Netherlandish Paintings. Leuven: Peeters Publishers,1998. ISBN 90-429-0007-5

Zunanje povezave

• Louvre, detajli triptiha
• Detajli triptiha