Travniška stenica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Travniška stenica
Miridae - Lygus pratensis-000.JPG
Imago
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Hemiptera (polkrilci)
Družina: Miridae (travniške stenice)
Rod: Lygus
Vrsta: L. pratensis
Znanstveno ime
Lygus pratensis
(Linnaeus, 1758)
Sinonimi
  • Cimex pratensis Linnaeus, 1758[1]

Travniška stenica (znanstveno ime Lygus pratensis) je vrsta travniških stenic,[2][3] ki je škodljivec na poljih in vrtovih.

Opis in biologija[uredi | uredi kodo]

Odrasli samci dosežejo dolžino med 6,1 in 7,3 mm, samice pa med 5,8 in 6,7 mm.[4] Obarvanost in vzorci so pri tej vrsti zelo različni, od zelene do rjave in rdečkaste. Samci so običajno svetlo rdeče-rjave, samice pa zelene do rjavkaste barve. Imajo rahlo sploščeno, ovalno telo. Ščitek ima pri obeh spolih srčasto obliko. Krila so jasno vidna in niso v celoti pokrita s pokrovkami. Oči, noge in tipalnice so običajno rdečkaste barve.

Travniške stenice so polifagi, ki se pretežno hranijo z rastlinskim sokom, pri čemer poškodujejo rastlino, zaradi česar veljajo za škodljivca. Poleg tega se občasno hranijo tudi z medičino, predvsem na travniški ivanjščici in navadnem vratiču. Najraje srkajo sokove ripeče zlatice, njivske redkve, navadne madronščice, jesenske vrese in različnih nebinovk. Občasno lovijo tudi listne uši.[4]

Pojavljajo se vse leto,[5] običajno v eni ali dveh generacijah. Prezimijo imagi med odpadlim listjem, v mahu ali pod drevesno skorjo.

Samice okrogla bela jajčeca odložijo v skupinah v popke ali druge dele rastlin med majem in junijem. Izležejo se male okrogle svetle ličinke, ki preidejo skozi več faz. V zadnjih fazah so zelene barve in so na prvi pogled podobne listnim ušem. Učinkovito sredstvo biološkega nadzora so parazitske ose iz rodu Peristenus, ki odlagajo svoja jajčeca v ličinke travniških stenic. Po izleganju osja ličinka od znotraj poje svojega gostitelja.[4][6][7]

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Vrsta je prisotna po večini Evrope ter po Afriki, bližnjem vzhodu in severni Aziji (brez Kitajske).[1][8] Zadržujejo se predvsem po travnikih in živih mejah [9][4]

Reference[uredi | uredi kodo]