Tomaž Kržišnik
 | Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
| Tomaž Kržišnik | |
|---|---|
| Rojstvo | 9. februar 1943[1] Žiri |
| Smrt | 22. maj 2023 (80 let) Žiri |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | slikar, ilustrator |
Tomaž Kržišnik, slovenski slikar in ilustrator, oblikovalec, scenograf, univerzitetni profesor, * 1943, Žiri, † 22. maj 2023, Žiri.[2]
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Po končani Višji pedagoški šoli je študiral v Varšavi na Akademiji lepih umetnosti. Tam je leta 1968 izdelal magisterij iz knjižne ilustracije. Sodil je v generacijo, ki se je pionirsko šolala na različnih akademijah v Evropi in vpeljala raznolikost Milana, Varšave v naš vizualni prostor, kjer smo rasli ob bienalih grafike in oblikovanja. Država je spoznala entuziazem raznolikih oblikovalcev in potrebe trga ter ustanovila novo, oblikovalsko akademijo, sedaj del ALUO. V Sloveniji se je Kržišnik uveljavil s svojo izjemno, večplastno in vedno prepoznavno avtorsko risbo, s pretehtanimi, barvitimi grafikami, ilustracijami, načrtovanjem notranje opreme (Grad Tabor nad Laškim, Kapela sv. Barbare Trobni Dol, Božji grob v Trnovem, Keramična stena DURS, Novo mesto) in prostorskimi instalacijami, npr. fontano za Bežigradom v Ljubljani. Znal je vrhunsko oblikovati znak tovarne Alpina ali ujeti mediteransko sonce ob obiskih Dalmacije in v risbah iz tujih dežel. V obdobju 1988-2008 je poučeval vizualne komunikacije na ALUO, od 2002 kot redni profesor. Leta 1975 je prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno podobo predstavitve Zlata ptica. Bil je dobitnik Groharjeve nagrade in častni občan Žirov.
Po upokojitvi je ustvarjal v rodnih Žireh in dodatno okrasil prenovljeno hišo svojih prednikov in vrt ob Sori, ki ga je zasnovala Juta Krulc.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Arhiv likovne umetnosti — 2003.
- ↑ »Umrl je slikar Tomaž Kržišnik«. Dnevnik. 22. maj 2023. Pridobljeno 23. maja 2023.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo] | Ta članek o likovnem umetniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
