Pojdi na vsebino

Tepe-Sialk

Tepe Sialk
Tepe Sialk se nahaja v Iran
Tepe Sialk
Tepe Sialk
Location in Iran
Koordinati: 33°58′08″N 51°24′17″E / 33.96889°N 51.40472°E / 33.96889; 51.40472

Tepe Sialk (تپه سیلک ) je veliko starodavno arheološko najdišče (tepe ali perzijsko tappeh pomeni hrib ali kupček) v predmestju mesta Kãshãn, v provinci Isfahan, v osrednjem Iranu. Kultura, ki je naseljevala to področje, je bila povezana s kulturo ob reki Zayandeh.[1]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zigurat v Sialku je bil zgrajen okoli leta 3000 pred našim štetjem. Skupna študija, ki so jo izvedli Iranska organizacija za kulturno dediščino, Louvre in Institut Francais de Recherche en Iran je potrdila tudi starejša naselja na območju Sialka iz 5500 - 6000 pred našim štetjem.

Domnevajo, da je Sialk in celotno območje okoli njega nastal kot posledica nedotaknjenih velikih vodnih virov, ki so aktualni še danes. Cheshmeh ye Soleiman (" Salomonov vodnjak") je vir vode za to področje iz bližnjih hribov že tisoče let. Vrtovi Fin, zgrajeni v svoji sedanji obliki v 17. stoletju, so priljubljena turistična atrakcija. Tukaj so kralji safavidske dinastije preživljali počitnice stran od svojih glavnih mest. Prav tako je tukaj pokopan Piruz Nahavandi (Abu-Lu'lu'ah), perzijski morilec kalifa Umarja. Vsi ti ostanki se nahajajo na istem mestu, kjer je Sialk.

Arheologija

[uredi | uredi kodo]

Tepe Sialk je bil izkopan v treh sezonah (1933, 1934 in 1937). Izkopavanja je izvedla skupina, ki jo je vodil Roman Ghirshman. [2][3] Študije, povezane s posamezno lokacijo so vodili D.E. McCown, Y. Majidzadeh, and P. Amieh. [4][5]

Izkopavanja so se ponovno več sezon odvijala med letoma 1999 in 2004 z ekipo iz University of Pennsylvania in Iransko organizacijo za kulturno dediščino, pod vodstvom Sadegh Malek Shahmirzadija. [6][7][8][9]

Artefakti iz prvega obdobja izkopavanj so končali večinoma v Louvru, nekateri pa v Britanskem muzeju v Londonu, Metropolitan Museum of Art v New Yorku in Narodnem muzeju Irana ter pri zasebnih zbirateljih.

Ti artefakti sestavljalo nekaj zelo fino poslikane keramike. [10]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Viri in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Cultural Heritage Organization of Iran (CHN) report: "Zayandeh Rood Civilization Linked to Marvdasht and Sialk". Accessed January 30, 2007. Link: Chnpress.com
  2. Roman Ghirshman, Fouilles de Sialk près de Kashan, 1933, 1934, 1937, vol. 1, Paul Geuthner, 1938
  3. Ghirshman, Fouilles de Sialk, vol. 2, Paul Geuthner, 1939
  4. D. E. McCown, The Comparative Stratigraphy of Early Iran, Studies in Ancient Oriental Civilization no. 23, Oriental Institute of Chicago, 1942
  5. Yousef Majidzadeh, Correction of the Internal Chronology for the Sialk III Period on the Basis of the Pottery Sequence at Tepe Ghabristan, Iran, vol. 16, pp. 93-101, 1978
  6. S.M. Shahmirzadi, The Ziggurat of Sialk, Sialk Reconsideration Project Report No. 1, Archaeological Research Center. Iranian Cultural Heritage Organization, 2002, (Persian)
  7. S.M. Shahmirzadi, The Silversmiths of Sialk, Sialk Reconsideration Project Report No. 2, Archaeological Research Center. Iranian Cultural Heritage Organization, 2003, (Persian)
  8. S.M. Shahmirzadi, The Potters of Sialk, Sialk Reconsideration Project Report No. 3, Archaeological Research Center. Iranian Cultural Heritage Organization, 2004, (Persian)
  9. S.M. Shahmirzadi, The Smelters of Sialk, Sialk Reconsideration Project Report No. 4, Archaeological Research Center. Iranian Cultural Heritage Organization, 2005, (Persian)
  10. Langer, William L., ur. (1972). An Encyclopedia of World History (5th izd.). Boston, MA: Houghton Mifflin Company. str. 17. ISBN 0-395-13592-3.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Les recherches archéologiques françaises en Iran. November 2001, Téhéran. Institut Français de Recherche en Iran, Musée du Louvre, ICHO.
  • Yousef Majidzadeh, Sialk III and the Pottery Sequence at Tepe Ghabristan: The Coherence of the Cultures of the Central Iranian Plateau, Iran, vol. 19, 1981

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]