Tempelj Pašupatinat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tempelj Pašupatinat
पशुपतिनाथ मन्दिर
Nočni pogled na tempelj Paššhupatinat
Splošni podatki
Tippagoda
LokacijaKatmandu, Nepal
Koordinate27°42′35″N 85°20′55″E / 27.70972°N 85.34861°E / 27.70972; 85.34861Koordinati: 27°42′35″N 85°20′55″E / 27.70972°N 85.34861°E / 27.70972; 85.34861
Spletna stran
pashupati.org.np
Tempelj Pašupatinat

Tempelj Pašupatinat (nepalsko: पशुपतिनाथ मन्दिर) je slavni hindujski tempeljski kompleks ob bregovih reke Bagmati, približno 5 kilometrov severovzhodno od Katmanduja v vzhodnem delu Katmandujske doline v Nepalu [1]. Tempelj služi kot sedež nepalskega nacionalnega božanstva Pašupatinata. Ta tempeljski kompleks je bil vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine leta 1979 [2][3]. To »obsežno hindujsko tempeljsko območje« je »izčrpana zbirka templjev, ašramov, podob in napisov, ki so nastali skozi stoletja ob bregovih svete reke Bagmati« in je vključena kot ena od sedmih spomeniških skupin v Katmandujski dolini na Unescov seznam kulturne dediščine [4]. Eden glavnih festivalov templja je Maha Shivaratri, ki ga danes obišče več kot milijon privržencev.

Tempelj je eden izmed 275 Paadal Petra Sthalams (sveto prebivališče Šive) na celini. Kotirudra Samhita, 11. poglavje o lingamah na severu, v Shiva Purani omenja te lingame kot podajalce vseh želja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tempelj je v 5. stoletju znova postavil kralj Prachanda Dev iz rodbine Lichchavidov, potem ko so prejšnjo stavbo uničili termiti [5]. Sčasoma je bilo okrog tega templja postavljenih še več templjev. Med njimi je kompleks templjev Vaišnava s templjem Rama iz 14. stoletja in tempelj Guhyeshwari, omenjen v rokopisu iz 11. stoletja.

Legenda okoli izvora templja[uredi | uredi kodo]

Tempelj Pašupatinat je najstarejši hindujski tempelj v Katmanduju. Ni znano, kdaj so ga zgradili. Toda po Nepal Mahatmayi in Himvatkhandi [6], je božanstvo tam pridobilo veliko slavo kot Pašupati, gospod vseh Pašus, tako živih kot tudi neživih bitij. Obstoj templja Pašupatinat sega v leto 400 pr. n. št. Bogato okrašena pagoda hrani sveto lingo ali sveti simbol Šive. Obstaja veliko legend, ki opisujejo, kako je tukaj obstajal tempelj gospoda Aaloka Pašupatinata. Nekatere od njih so opisane v nadaljevanju.

Legenda o kravi[uredi | uredi kodo]

Legenda pravi, da sta Šiva in Parvati nekoč prevzela obliko antilope in se neprepoznana igrala v gozdu na vzhodnem bregu reke Bagmati. Bogovi so jo pozneje ujeli in zagrabili za enega od rogov, ter jo prisilili, da je ponovno prevzela svojo božansko obliko. Zlomljeni rog je bil čaščen kot Sivalinga, vendar je bil sčasoma pokopan in izgubljen. Stoletja kasneje so osupli pastirji našli eno od svojih krav, ki je močila zemljo z mlekom. Kopal je globoko na kraju, ko je odkril božansko lingo Pašupatinata.

Lichchhavijeva legenda[uredi | uredi kodo]

Glede na Gopalraj Aalok Vamsavali, najstarejšo kroniko v Nepalu, je ta tempelj zgradil Prachanda Deva, kralj Lichchhavidov, ki je po kamnitem napisu, ki ga je Jayadeva 11 postavil na dvorišču Pašupatinata leta 753 n. št. pred Manadevo (464-505).

Devalaya legenda[uredi | uredi kodo]

V drugi kroniki je zapisano, da je bil tempelj Pašupatinat v obliki linge pokrit Devalaye, preden je Supuspa Deva na tem mestu zgradil petetažni Pašupatinatov tempelj. Ko je čas minil, se je pojavila potreba po popravljanju in obnavljanju templja. Ugotovili so, da je ta tempelj rekonstruiral srednjeveški kralj Shivadeva (1099-1126). Ananta Malla ga je obnovil in mu dodal streho [7][8]. Tisoči romarjev z vsega sveta se poklonijo temu templju, ki je znan tudi kot »Tempelj živih bitij«.

Druga prepičanja[uredi | uredi kodo]

Obstaja več zapletenih zgodb, ki vključujejo izvor Pašupatinata. Ena zgodba na kratko pove, da sta Šiva in Parvati prišli v Katmandujsko dolino in na potovanju počivala ob reki Bagmati. Šiva je bil tako navdušena nad njeno lepoto in okoliškim gozdom, da sta se z Parvati spremenila v jelena in vstopila v gozd. Mnoga mesta v dolini Katmanduja so bila identificirana kot kraji, kjer je Šiva bil v času svojega življenja kot jelen. Čez nekaj časa so ljudje in bogovi začeli iskati Šivo. Končno so ga po različnih zapletih našli v gozdu, vendar ni hotel oditi. Nastalo je več zapletov, toda na koncu je Šiva napovedal, da bo, ker je živel ob reki Bagmati v obliki jelena, zdaj znan kot Pašupatinat, gospod vseh živali. Rečeno je, da bi kdor koli, ki bi prišel sem in videl lingam, ki se je pojavil tam, se ne bi ponovno rodil kot žival.

Iskanje Šive Linga v templju Pašupatinat[uredi | uredi kodo]

Rečeno je, da se je krava Kamadhenu, ki je izpolnila željo, našla zavetje v jami na gori Chandravan. Vsak dan se je Kamadhenu spustila do mesta, kjer je bil lingam zakopan v zemljo in polila mleko na tla. Po nekaj tisoč letih so nekateri ljudje vsak dan videli Kamadhenu, ki je mleko polila na isto mesto in začeli so se spraševati, kaj bi to bilo. Tako so odstranili zemljo in našli čudovit svetleč lingam in ga začeli častiti

Pogled na tempelj Pašupatinat iz drugga breda reke Bagmati, Katmandu, Nepal.
Pogled na tempelj Pašupatinat iz drugga breda reke Bagmati, Katmandu, Nepal.

Tempeljski kompleks[uredi | uredi kodo]

Območje Pašupatinata obsega 264 hektarjev ozemlja, vključno s 518 templji in spomeniki. [2] Glavni tempelj v obliki pagode je v utrjenem dvorišču znotraj kompleksa, ki ga varuje pol-vojaška nepalska policija in vojaške sile Nepalske vojske ter ima policijsko postajo skupaj s četrtjo. Pred zahodnimi vrati je velik bronasti bik Nandi. Skupaj s številnimi templji in svetišči obeh Vaishnav in saiva tradicijo.

Templji in svetišča na notranjem dvorišču[uredi | uredi kodo]

  • Tempelj Vasuki Nath
  • Tempelj Unmatta Bhairava
  • Tempelj Surya Narayana
  • svetišče Kirtimukha Bhairava
  • Svetišče Budhanilakantha
  • Svetišče Hanuman
  • Svetišče Sivalinga 184

Templji in svetišča v zunanjem kompleksu[uredi | uredi kodo]

  • Ram mandir
  • Virat swaroop tempelj
  • 12 jyotirlingha in Pandra Shivalaya
  • Tempelj Guhyeshwari
Okolica templja

Glavna tempeljska arhitektura[uredi | uredi kodo]

Ta glavni tempelj je zgrajen v arhitekturi nepalske pagode. Vse značilnosti sloga pagode najdemo tukaj, kot so kubične konstrukcije, lepo izrezljani leseni špirovci na katerih počivajo (tundal). Dve ravni strehi sta iz bakra in pozlačeni. Tempelj leži na kvadratni bazi višine 23 m in 7 cm od podnožja do vrha. Ima štiri glavna vrata, vsa pokrita s srebrnimi listi. Ta tempelj ima zlato fialo (Gajur). Znotraj sta dva garbhagriha, zunanji in notranji. Notranji garbhagriha ali sanctum sanctorum je tam, kjer je postavljen idol, zunanji je odprt hodniku podoben prostor.

Božanstvo[uredi | uredi kodo]

Sacro sanctum ali glavni idol je kamen Mukhalinga ('linga z obrazom') s srebrno yoni (anikonična predstavitev boginje Šakti) bazo, povezano s srebrno kačo. Lingam je visok en meter in ima lica na štirih smereh. Ta lica predstavljajo različne vidike Šive; Sadyojata (znan tudi kot Barun), Vamadeva (znan tudi kot Ardhanareshwara), Tatpurusha, Aghora & Ishana (domiseln). Soočani z zahodom, severom, vzhodom, jugom in zenitom predstavljajo pet primarnih elementov in sicer zemlja, voda, zrak, svetloba in eter[9]. Vsak obraz ima drobne štrleče roke, ki držijo rudraksha (seme, ki se tradicionalno uporablja kot molitvena kroglica v hinduizmu) na desni in kamandalu (podolgovat lonec za vodo, narejen iz suhe buče ali kokosove lupine, kovine, lesa drevesa Kamandalataru) na drugi strani. Za razliko od drugih Šivinih lingamov v Indiji in Nepalu je ta Pashupati Shiva lingam vedno oblečen v svojo zlato verigo, razen med abhisheko, zato je polivanje mleka in Ganga Jal možno le med abhisheko preko glavnih duhovnikov.

Duhovniki[uredi | uredi kodo]

Raghavendra Bhat (desno) in Girish Bhatt v tradicionalno 4-5 kg težkem duhovniškem oblačilu[10] templja Pašupatinat

Edinstvena značilnost tega templja je, da se lahko samo 4 duhovniki dotaknejo idola. Dnevne rituale Pašupatinat izvajata dva svečenika; eden je Bhatt duhovnik in drugi Bhandari. Bhatta ali Bhatt sta tista, ki opravlja vsakdanji ritual in se lahko dotakne lingama, medtem ko so Bhandari pomočniki in tempeljski hišni duhovniki, ki niso usposobljeni za izvajanje ritualov pooja ali za dotik božanstva.

Bhatta[uredi | uredi kodo]

Bhatta, napisano tudi Bhat, so visoko izobraženi vedski učitelji Dravida Brahmin iz Karnataka. Za razliko od drugih hindujskih templjev, duhovništvo v Pašupatinatu ni dedno. Duhovniki so izbrani iz skupine učenjakov, ki jih je izobraževal Shri Shankaracharya Dakshinamnaya Peeth iz mesta Sringeri v rigvedski recitaciji, ki jo je začela v Pashupata jogi organizacija Kashi Math, Šiva Āgama (zbirka svetih spisov iz številnih hindujskih šol) in se naučil recitiranja Samavede iz kraja Haridwar. Po pridobitvi kvalifikacije in izpolnjevanju vseh teh meril so za duhovništvo izbrani Raj Guru iz Pašupatinatovega templja, ki je strogo pregledan v Vedah in Šiva Agamah, nato pa je izbran duhovnik poslan v Katmandu za izvedbo Puje in dnevnega bogoslužja gospoda Shri Pašupatinata.

Bhandaris[uredi | uredi kodo]

Prav tako imenovani Rajbhandari (je priimek Nevarcev, ki izvira iz Katmandujske doline), so zakladniki, skrbniki templja in pomočniki duhovnika templja. Ti Bhandariji so potomci pomočnikov duhovnikov, ki so jih vzgojili zgodnji Bhatti, vendar jim je bilo dovoljeno, da se naselijo v Katmandujski dolini, kasneje pa so se asimilirali v obstoječe nevarske kaste Rajhandari - visoka kasta Chathariya / Kshatriya gotra. Njihova glavna naloga je pomagati duhovniku Bhattu in opravljati vzdrževanje notranje Garbhagrihe. Lahko imajo malo ali nič vedskega znanja, vendar še vedno izpolnjujejo pogoje za pomočnika duhovnika, če pripadajo istemu družinskemu rodu in so podvrženi nekaterim osnovnim kriterijem, kot so kasta, gotra, čistost linij, izobraževalne kvalifikacije, itd. Delajo v nizu treh in se menjajo vsak dan polne lune.

Vhod in Darshan[uredi | uredi kodo]

Zahodni vhod na glavno dvorišče
Pandra Shivalaya in ghat (razgledna točka za turiste iz sosednje strani reke Bagmati, vzhodno od glavnega templja)

Tempeljsko dvorišče ima 4 vhode v kardinalih smereh. Zahodni vhod je glavni vhod v tempeljsko dvorišče, preostali trije vhodi pa so odprti samo med prazniki. Varnost templja (oborožena nepalska policija) in razvojni sklad Pašupatinatskega območja sta selektivna glede tega, komu je dovoljen vstop v notranje dvorišče. Izvajanje molitev hindujcem in budistom nepalske in tibetanske diaspore je dovoljena samo na tempeljskem dvorišču. Izvajanje molitev hindujcem zahodnega porekla ni dovoljena v tempeljskem kompleksu in ne smejo iti dlje od drugih obiskovalcev, ki niso hindujci. Izjema so Siki in džainisti, če imajo indijske prednike, lahko vstopijo v tempeljski kompleks. Drugi lahko gledajo na glavni tempelj iz nasprotne strani reke[11] in morajo plačati pristojbino za obisk na stotine majhnih templjev v zunanjih prostorih templja.

Notranje dvorišče templja je odprto od 4. do 19. ure za privržence, vendar je notranji tempelj Pašupatinat, kjer je lingam Pašupatinata, odprt od 5. do 12. ure za jutranji ritual in ogled ter od 17. do 19. ure za večerni ritual. Za razliko od mnogih drugih Šiva svetišč, privrženci ne smejo vstopiti v notranje prostore Garbhagrihe, temveč jim je dovoljeno gledati iz zunanjih prostorov zunanje Garbhagrihe.

Abhisheka[uredi | uredi kodo]

Svetišče, kjer je Šiva linga, ima štiri vhode: vzhod, zahod, sever, jug. Običajno vstopajo privrženci le skozi zahodna vrata. Od 9:30 do 13:30 lahko častijo iz vseh 4 vrat.

Festivali[uredi | uredi kodo]

Obstaja veliko festivalov skozi vse leto in se jih udeležuje na tisoče ljudi. Najpomembnejši festivali so Maha Shiva Ratri Bala Chaturthi in festival Teej. Teej je eden najbolj slavnih festivalov v templju Pašupatinat. To praznujejo hindujske nepalske ženske za dolgo življenje in srečo svojega moža. Domneva se, da bo postenje na ta dan ustvarilo močno vez med možem in ženo. Na ta dan je v templju največja množica [12].

Polemika 2009[uredi | uredi kodo]

Januarja 2009, po prisilnem odstopu glavnega duhovnika Pašupatinatovega templja, je maoistična vlada Nepala 'ročno izbrala' nepalske duhovnike etnične pripadnosti Khas-Gorkhalija, da bi vodili tempelj, s čimer so se izognili dolgoletnim zahtevam templja. To imenovanje so izpodbijali Bhandarisi templja, pri čemer so navedli, da niso proti imenovanju nepalskih duhovnikov, temveč proti imenovanju brez ustreznega postopka. Po tem, ko je bilo imenovanje izpodbijano na civilnem sodišču, je imenovanje zavrnilo Vrhovno sodišče Nepala. Vendar vlada ni upoštevala odločitve in je ostala pri svoji odločitvi. To je povzročilo javno ogorčenje in proteste zaradi pomanjkanja preglednosti. Paravojaška skupina CPN (maoisti), imenovana YCL, je napadla protestnike, kar je povzročilo več kot ducat poškodb. Zakonodajalci in aktivisti opozicijskih strank so se pridružili protestom, pri čemer so izjavili, da podpirajo Bhatto in druge protestnike, ki si prizadevajo za Bhatto. Po dolgem nezadovoljstvu in protestih hindujcev v Nepalu in zunaj njega je bila vlada prisiljena spremeniti svojo odločitev, ki jo je Vrhovno sodišče Nepala razglasilo za nezakonito in ponovno vzpostavilo Bhatta duhovnike.

Potres 2015[uredi | uredi kodo]

Eno od zunanjih svetišč, ki je bilo poškodovano v potresu v Nepalu leta 2015

Glavni tempeljski kompleks Pašupatinat in sanctum sanctorum sta ostala nedotaknjena, vendar so bili nekateri zunanji objekti na seznamu svetovne dediščine poškodovani zaradi potresa v Nepalu aprila 2015. [13]

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

Stavbe in ulična razporeditev templja so bile uporabljene v video igri Commandos 2: Men of Courage v eni fazi igre, Target: Burma. Čeprav je bila igra postavljena v Burmi, so se sklicevali na Gurke, vojake nepalske narodnosti.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Prizori iz Pašupatinat templja
Glavna vrata 
Eden glavnih Ghatov vzdolž reke Bagmati. 
Panaroma 
Pashupatinath Temple 
Tempelj iz rečne strani 
Vhod iz ulice 
Kremacije ob reki Bagmati 
Kremacija od blizu 
Ssadhuji 
Detajl templja 
Aghori v templju v času Shivaratri 
Most čez reko Bagmati 
Narasla reka Bagmati in tempelj 
 
 

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "5th-century pashupatinath temple". 2014-08-02. Pridobljeno dne 2015-03-25. 
  2. "Hindu Shrine: Pashupatinath in Nepal". Newsblaze.com. 2009-01-08. Pridobljeno dne 2011-10-30. 
  3. "SAARC tourism". Nepal.saarctourism.org. Pridobljeno dne 2011-10-30. 
  4. "Kathmandu Valley". UNESCO. Pridobljeno dne 10 August 2014. 
  5. Robertson McCarta and Nelles Verlag: Nelles Guide to Nepal, First Edition, 1990, page 94
  6. "Sacred destinations". Kathmandu, Nepal: Sacred destinations. 2009-05-05. Pridobljeno dne 2011-10-30. 
  7. "Pashupatinath". Nepal.saarctourism.org. Pridobljeno dne 2014-08-05. 
  8. "holy symbol". Mahashivratri.org. Pridobljeno dne 2014-08-05. 
  9. Encyclopaedia of Saivism, Swami P. Anand, Swami Parmeshwaranand, Publisher Sarup & Sons, ISBN 8176254274, ISBN 9788176254274, page 206
  10. "State’s spiritual Kathmandu link". Deccanherald. Pridobljeno dne 2016-01-28. 
  11. Mayhew, Bradley; Bindloss, Joe; Armington, Stan (2006). Nepal. Lonely Planet. str. 166. ISBN 978-1-74059-699-2. 
  12. Nepal, Naturally. "Maha Shivaratri in Nepal". www.welcomenepal.com (angleščina). Pridobljeno dne 2018-03-06. 
  13. "holy symbol". economic times. Pridobljeno dne 2015-05-05. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]