Stonewallski upor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Črno-bela slika lokala Stonewall Inn iz septembra 1969.

Stonewallski upor je poimenovanje več spontanih, nasilnih demonstracij članov skupnosti LGBT, ki so vzniknile kot odziv na policijske racije v zgodnjem jutru 28. junija 1969 v gejevskem lokalu Stonewall Inn v soseski Greenwich Village na Manhattanu v New Yorku. Pomenijo najpomembnejši posamezni dogodek v zgodovini, ki je vodil v organizirano gibanje gejev in lezbijk in boj za pravice skupnosti LGBT v Združenih državah Amerike.[1][2][3]

Istospolno usmerjeni Američani so se v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja soočali s protigejevskim pravnim sistemom.[opomba 1][opomba 2][4] Zgodnji zagovorniki homoseksualcev so v ZDA poskušali dokazati, da je istospolne osebe mogoče asimilirati v družno, in so zagovarjali nekonfrontacijsko izobraževanje tako istospolnih kot raznospolnih ljudi. Ob koncu 60-ih let so bila v ZDA dejavna številna družbeno-politična gibanja, na primer civilno gibanje za pravice Afroameričanov, kontrakulturno gibanje in gibanje proti vietnamski vojni. Duh drugih družbenih gibanj ter hkrati liberalno okolje v soseski Greenwich Village sta dala zagon stonewallskemu uporu.

V tem obdobju so le redke javne strukture podpirale istospolne posameznike. Še najpogosteje je šlo za gejem prijazne nočne lokale, lastniki katerih pa so bili le redko sami predstavniki skupnosti LGBT. Lokal Stonewall Inn je bil tedaj v lastništvu ameriške mafije.[5][6] Lokal je bil priljubljen med najrevnejšimi in najbolj marginaliziranimi predstavniki skupnosti LGBT, med njimi so bili na primer transspolni ljudje, kraljice preobleke (»drag queens«), mladi feminizirani geji, »butch« lezbijke (lezbijke maskulinega videza in obnašanja, običajno iz delavskega razreda[7]), moški prostituti in brezdomna mladina. Policijske racije v gejevskih nočnih lokalih so bili v 60-ih letih nekaj vsakdanjega, vendar so policisti med racijo v lokalu Stonewall Inn kmalu izgubili nadzor nad situacijo. Na kraju dogodka se je začela zbirati množica, ki je spodbujala upor. Napetosti med newyorško policijo in LGBT skupnostjo v soseski Greenwich Village so vodile v proteste naslednji večer in nato še nekaj noči zapored. V nekaj tednih se je skupnost organizirala v aktivistične skupine, ki so se začele boriti za vzpostavitev prostorov za geje in lezbijke, kjer bi lahko bili odkriti o svoji usmerjenosti in jih ne bi bilo treba biti strah pred policijskim pridržanjem.

Po stonewallskem uporu so se newyorški geji in lezbijske pri poskušanju organiziranja povezane skupnosti soočali s spolnimi, rasnimi, družbenorazrednimi in generacijskimi razlikami znotraj nje. V pol leta so v New Yorku ustanovili dve gejevski aktivistični organizaciji, ki sta delovali na osnovi konfrontacijskih taktik, in tri časopise, ki so promovirali pravice gejev in lezbijk. Tekom nekaj naslednjih let so organizacije za gejevske pravice ustanovili širom Združenih držav Amerike in drugod po svetu. 28. junija 1970 so v New Yorku, Los Angelesu, San Franciscu in Čikagu organizirali prve parade ponosa v zgodovini[8] in s tem proslavili obletnico stonewallskega upora. Podobne parade so začeli organizirati v drugih mestih, danes pa v spomin na stonewallski upor prirejajo parade ponosa vsako leto ob koncu junija po vsem svetu.[9]

Leta 2016 so na kraju, kjer se je zgodil stonewallski upor, razkrili narodni spomenik.[10]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Besede gejevski in gej se nanašajo tudi na celotno kupnost LGBT, kar je zlasti veljalo v času stonewallskega upora.
  2. ^ V državi Illinois so istospolno občevanje dekrimininalizirali leta 1961, v vseh ostalih državah ZDA pa je bilo v času stonewallskega upora še vedno protizakonito; prepoved je veljala tudi za obojestransko prostovoljne istospolne odnose med odraslima v zasebnih prostorih. Predvidene kazni so bile tudi do dolgoletnega, celo dosmrtnega zapora. V letu 1971 so v dvajsetih zveznih državah veljali t. i. »zakoni proti spolnim psihopatom«, ki so policistom dovoljevali pridržanje oseb zgolj zaradi njihove istospolne usmerjenosti. V Pensilvaniji in Kaliforniji so lahko spolne prestopnike, kamor so spadali tudi homoseksualci, namestili tudi dosmrtno v psihiatrične ustanove, v sedmih državah pa so zakoni dovoljevali kastracijo homoseksualcev.(Carter, str. 15) V 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja so psihiatri pri zdravljenju homoseksualnosti uporabljali kastracijo, emetike, hipnozawhipnozo, zdravljenje z elektrošoki in lobotomijo.(Katz,str. 181–197.) (Adam, str. 60.)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Velikonja, Nataša (1995). Homoseksualnost in politika. Časopis za kritiko znanosti, letnik 23, številka 177, str. 75-88.
  2. ^ National Park Service (2008). "Workforce Diversity: The Stonewall Inn, National Historic Landmark National Register Number: 99000562". US Department of Interior. Pridobljeno dne 21. 1. 2013. 
  3. ^ "Obama inaugural speech references Stonewall gay-rights riots". North Jersey Media Group Inc. 21. 1. 2013. Pridobljeno dne 21. 1. 2013. 
  4. ^ Carter, str. 15.
  5. ^ Duberman, Martin (1993). Stonewall, Penguin Books. ISBN 0-525-93602-5
  6. ^ Carter, str. 79–83.
  7. ^ https://www.kulturnicenterq.org/lgbtqslovar/butch/, LGBTQ slovar, vpogled: 22. 2. 2017.
  8. ^ "Heritage | 1970 Christopher Street Liberation Day Gay-In, San Francisco". SF Pride. 28. 6. 1970. Pridobljeno dne 28. 6. 2014. 
  9. ^ "Pride Marches and Parades", in Encyclopedia of Lesbian, Gay, Bisexual, and Transgender History in America, Marc Stein, ed. (2004), Charles Scribner's Sons.
  10. ^ Nakamura, David; Eilperin, Juliet (24. 6. 2016). "With Stonewall, Obama designates first national monument to gay rights movement". Washington Post. Pridobljeno dne 24. 6. 2016. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Adam, Barry (1987). The Rise of a Gay and Lesbian Movement, G. K. Hall & Co. ISBN 0-8057-9714-9
  • Bronski, Michael (ed.) (2003). Pulp Friction: Uncovering the Golden Age of Gay Male Pulps, St. Martin's Griffin. ISBN 0-312-25267-6
  • Cain, Paul (2007). Leading the Parade: Conversations with America's Most Influential Lesbians and Gay Men, Scarecrow Press, Inc. ISBN 0-8108-5913-0
  • Carter, David (2004). Stonewall: The Riots that Sparked the Gay Revolution, St. Martin's Press. ISBN 0-312-34269-1
  • Clendinen, Dudley, and Nagourney, Adam (1999). Out for Good, Simon & Schuster. ISBN 0-684-81091-3
  • Deitcher, David (ed.) (1995). The Question of Equality: Lesbian and Gay Politics in America Since Stonewall, Scribner. ISBN 0-684-80030-6
  • Duberman, Martin (1993). Stonewall, Penguin Books. ISBN 0-525-93602-5
  • Edsall, Nicholas (2003). Toward Stonewall: Homosexuality and Society in the Modern Western World, University of Virginia Press. ISBN 0-8139-2211-9
  • Faderman, Lillian (1991). Odd Girls and Twilight Lovers: A History of Lesbian Life in Twentieth Century America, Penguin Books. ISBN 0-14-017122-3
  • Faderman, Lillian and Stuart Timmons (2006). Gay L.A.: A History of Sexual Outlaws, Power Politics, and Lipstick Lesbians. Basic Books. ISBN 0-465-02288-X.
  • Fejes, Fred (2008). Gay Rights and Moral Panic: The Origins of America's Debate on Homosexuality, Palgrave MacMillan. ISBN 1-4039-8069-1
  • Gallo, Marcia (2006). Different Daughters: A History of the Daughters of Bilitis and the Rise of the Lesbian Rights Movement, Seal Press. ISBN 1-58005-252-5
  • Katz, Jonathan (1976). Gay American History: Lesbians and Gay Men in the U.S.A. Thomas Y. Crowell Company. ISBN 0-690-01165-2
  • LaFrank, Kathleen (ed.) (January 1999). "National Historic Landmark Nomination: Stonewall", U.S. Department of the Interior: National Park Service.
  • Marcus, Eric (2002). Making Gay History, HarperCollins Publishers. ISBN 0-06-093391-7
  • Teal, Donn (1971). The Gay Militants, St. Martin's Press. ISBN 0-312-11279-3
  • Williams, Walter and Retter, Yolanda (eds.) (2003). Gay and Lesbian Rights in the United States: A Documentary History, Greenwood Press. ISBN 0-313-30696-6
  • Witt, Lynn, Sherry Thomas and Eric Marcus (eds.) (1995). Out in All Directions: The Almanac of Gay and Lesbian America. New York, Warner Books. ISBN 0-446-67237-8.