Ogled vira Stolnica

{{preusmeritev|Katedrala}}
[[Slika:Ljubljana Cathedral, Slovenia (8245360309).jpg|thumb|desno|250px|[[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana]]]]
[[Slika:Capodistria, duomo, esterno 01.jpg|250px|thumb|desno|[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]]]]

{{krščanstvo}}
'''Stolnica''', '''stolna cerkev''' ali '''katedrala''' je [[cerkev (zgradba)|cerkvena zgradba]], navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež [[Škofija|škofije]].

Stolnica v [[krščanstvo|katoliški]] [[vera|verski]] skupnosti pomeni cerkev, v kateri ima škof svoj uradni sedež ([[katedra|katedro]]). Za stolnice, kot sedeže škofov, so omenjali že starokrščanske [[bazilika|bazilike]] in [[romanika|romanske]] škofovske cerkve, največkrat pa  cerkve, ko je sakralna [[arhitektura]] ob koncu [[srednji vek|srednjega veka]] ustvarila največje in najimenitnejše zgradbe, tako po dimenzijah, kot tudi po [[umetnost]]nih vrednotah. V času [[renesansa|renesanse]] so za sakralne arhitekture še naprej gradili tudi velike in likovno izjemne objekte. Sledila je faza gradnje razkošno okrašenih katedral v 17. in 18. stoletju v [[barok|baročnih]] oblikah, redko imenovanih ''jezuitski stil''. Novo obdobje gradnje stolnic je povzemalo arhitekturni preplet historičnih zgodovinskih stilov. Dvajseto stoletje je sledilo novejšim arhitekturnim trendom.

== Etimologija ==
Naziv ''stolnica'' (tudi ''katedrala'') ali ''stolna cerkev'' je v slovenščino prišel iz [[grščina|grške]] besede ''kathedra'' (καθἐδρα) ter [[latinščina|latinske]] besede ''cathedra'', ki pomeni prestol, sedež. Gre torej za [[Sopomenka|sopomenko]], nastalo kot dobesedni prevod omenjenih starejših besed. Ime ''ecclesia cat Cathedralis'' se je prvič pojavilo leta 516 na Tarragonskem koncilu, ki pa ne spada v vrsto ekumenskih koncilov. V vzhodni cerkvi ime ''katedrala'' ni bilo uveljavljeno, škofovske cerkve se preprosto imenujejo 'cerkev' ali 'velika cerkev' (latinsko ''ecclesia maior'').

V slovenščini se beseda uporablja za poimenovanje velikih in znamenitih stolnic, predvsem v Evropi (primer [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] in tako dalje), pa tudi za slovenske stolnice (na primer Ljubljanska stolnica). Tudi največja cerkev v Sloveniji - [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad|Cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]] ima naziv  ''sostolnica'', ker je bil v njej dolga leta sedež ljubljanskih škofov. Bila je tudi grobnica ljubljanskih škofov.

== Podobni izrazi ==
V nemško in italijansko govorečih državah se številne stolnice imenujejo tudi ''dom'' ali ''münster''. Primeri so [[Stolnica v Kölnu]] (nemško ''Kölner Dom'') , [[Milanska stolnica]] (italijansko ''Duomo di Milano''), [[Stolnica v Freiburgu]] (nemško ''Freiburger Münster'') in [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu]] (francosko ''Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg'', nemško ''Straßburger Münster''). Vendar ti izrazi niso [[sinonim]]ni in se uporabljajo tudi za velike ali pomembne cerkve, ki niso škofije: Glavna cerkev v Ulmu (nemško ''Ulmer Münster'') in celo [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika sv. Petra v Vatikanu]] nista stolnici.

== Druga imena ==
V luteranskih cerkvah Skandinavije se stolnice imenujejo ''Domkirke'' in ''Domkyrka''.

V grški pravoslavni cerkvi, katere predstojnik in glavni škof hkrati nosi naslov metropolit, je ime ''Mitropolitikós Naós'' (Μητροπολιτικός Ναός), metropolitanska cerkev, pravzaprav celo metropolitanski tempelj. V slovanskih deželah se uporablja ime ''Sobor'' (собор), ki izhaja iz slovanskega imena za koncil, svet.

Druga imena so bila prenesena v srednjeveških virov: ''ecclesia maior'' ('velika cerkev'), ''ecclesia mater'' ('matična cerkev'), ''ecclesia glavniis'' ('glavna cerkev'), ''ecclesia senior'' ('stara cerkev'), ''ecclesia matrix'' ('prvotna cerkev')<ref>Auguste Boudinhon: Cathedra. In: The Catholic Encyclopedia. Vol. 3. Robert Appleton Company, New York 1908 </ref>.

Ime episkopska cerkev (''ecclesia episcopalis'') je v latinski cerkvi neodvisen naslov in se nanaša na dejstvo, da je cerkev sedež ordinarija v rangu škofa. Stolnice višjih prelatov na drugi strani nosijo naslove, katerih ime izhaja iz njihovega uradnega statusa: ''ecclesia archiepiscopalis'' ('nadškofova cerkev') je sedež [[nadškof]]a, ''ecclesia metropolitanae'' ('metropolitanska cerkev') je sedež [[metropolit]]a in glavna cerkev cerkvene pokrajine, ''ecclesia primatialis'' ('primasova cerkev') je sedež [[primas]]ov in ''ecclesia patriarchalis'' ('patriarhova cerkev', tudi 'patriarhalna bazilika') je sedež [[patriarh]]a.

== Stolnice v Rimokatoliški cerkvi ==
[[Slika:Chor Apsis San Giovanni Laterano Rom.jpg|thumb|Prezbiterij in apsida Lateranske bazilike s katedro]]

Po razumevanju drugega vatikanskega koncila (Sacrosanctum Concilium št. 41) je stolnica primarno mesto, kjer se zbirajo božji ljudje določene cerkve ([[škofija|škofije]]), ki jih vodi škof, najpomembnejši pri praznovanju bogoslužja; v stolnici se izražata enotnost in red določene cerkve, od katedre pa tamkajšnji škof prevzame svojo službo, »da poučuje, posvečuje in vodi« in velja za njegovo škofijo.<ref>Drugi Vatikaniski koncil,''Christus Dominus'', št. 11</ref>

V kanonskem pravu Rimskokatoliške cerkve ima torej stolnica poseben pravni status cerkve. Predpisano je slovesno posvečenje (can. 1217 CIC, can. 871 CCEO). Škof običajno prebiva v stolnici svoje škofijske posesti (ustoličenje), tam mora biti prebrano njegovo papeško potrdilo o imenovanju (can. 382 CIC). Zasnovan je tudi kot škofov grob (can. 1011 CIC). Škof mora pogosto darovati mašo v stolnici, zlasti ob predpisanih državnih praznikih in drugih slovesnih priložnostih (can. 389 CIC) in tam darovati zakrament svetih redov (can. 1011 §1 CIC). Evharistijo je treba hraniti v stolnici (can. 934 §1 CIC).

Cerkveni zakon katoliških vzhodnih cerkva zahteva, da škof zagotovi, da se vsaj del liturgičnih praznovanj v stolnici vsakodnevno praznuje v skladu s pravili posamezne obredne cerkve (can. 199 § 2 CCEO), on pa redno in zlasti ob državnih praznikih in drugih praznovanjih, pa tudi druga praznovanja z velikim zanimanjem celo praznovanje v stolnici ali drugi cerkvi (can. 199 §3 CCEO).

Po podatkih GCatholic.org je v Rimokatoliški cerkvi 3015 stolnic in 296 so-stolnic, 423 nekdanjih stolnic in 41 prostolnic.<ref>Katedrale po svetu
[http://www.gcatholic.org/churches/cath.htm]</ref>

Najvišja cerkev rimskokatoliške cerkve je [[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim|Lateranska bazilika]], stolnica rimske škofije in škofovski sedež papeža. Nosi častno ime ''Mati in vodja vseh cerkev svetovnega kroga''. Dan posvetitve Lateranske bazilike se v rimskokatoliški cerkvi praznuje kot praznik Jezusa Kristusa.

== Tloris stolnic ==
[[File:Amiens cathedral floorplan.JPG|thumb|right|300px|Stolnica v Amiensu - tloris: masivni slopi podpirajo stolpe zahodnega konca; transepti so skrajšani; sedem izbranih kapel tvori apsido, doseženo iz ambulatorija.]]
V zahodni [[cerkvena arhitektura|cerkveni arhitekturi]] tloris stolnice prikazuje odseke sten in slopov (stebrov) in daje predstavo o prerezih stebrov in rebrih. Svetle dvojne črte v obodnih stenah označujejo zastekljena okna. Črtkane črte prikazujejo rebra obokanega stropa. Po dogovoru so cerkveni tlorisi prikazani usmerjeno, s severom proti vrhu in liturgičnim vzhodom na desni.

Številne samostanske cerkve imajo tlorise, ki so primerljivi s stolnicami, čeprav včasih z večjim poudarkom na svetiščih in kornih prostorih, rezerviranih za versko skupnost. Manjše cerkve so podobno načrtovane, s poenostavitvami.

=== Načrt ===
Tlorisi stolnice so zasnovani tako, da omogočajo liturgične obrede cerkve.<ref name=FreCath>French Cathedrals, René Jacques; Translated by Dorothy Plummer; Wilhelm Andermann, Munich, 1959</ref> Pred legalizacijo krščanstva s strani cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]] so kristjani častili v zasebnih domovih ali na skrivnih lokacijah.<ref name=Cook>The Cathedral, Course Guidebook; William R. Cook, State University of New York at Geneseo; The Great Courses, The Teaching Company; Chantilly, VA; 2010</ref> Ko so zakonito lahko javno častili, so lokalne cerkve prilagodile razpoložljive rimske stavbe svojim potrebam. Za razliko od rimske in grške religije, kjer so duhovniki izvajali obrede brez sodelovanja javnosti, je krščansko čaščenje vključevalo vernike. Tako omejeni prostori, ki se uporabljajo v poganskih templjih, niso bili primerni za krščansko čaščenje. Rimske posvetne stavbe so bile zasnovane za udeležbo prebivalcev mesta in tako je bila rimska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] sprejeta v krščanske namene. Ta je imela vhod na enem koncu dolgega ozkega pokritega prostora z dvignjenim podijem na drugem koncu. Ob podiju so javni uslužbenci zaslišali pravne primere ali izpostavili kakšno zadevo v javnem interesu. Kristjani so za javno liturgijo maše sprejeli dolgo dvorano bazilike. Z legalizacijo krščanstva leta 311 je cerkev sprejela politično strukturo, ki je posnemala rimski svet. Takrat se je začelo imenovanje škofov in imenovanje njegove katedre ali katedrale (slovensko 'stolnice').

=== Nekateri izrazi ===
* '''[[Ambulatorij]]''' (angl. ''ambulatory'', nemško ''chorumgang''): določeno ime za krožni obhod okoli kora.
* '''[[Apsida]]''' (angl. ''apse'', nemško ''apsis''): konec stavbe nasproti glavnega vhoda. Pogosto krožna, lahko pa je poligonalna ali ravna. V srednjeveških tradicijah je bila na vzhodnem koncu stavbe.
* '''[[Fasada]]''' (tudi '''pročelje''', angl. ''façade'', nemško ''fassade''): zunanjost cerkve, na kateri so glavna vrata. V tradicionalnem srednjeveškem oblikovanju je ta obrnjena proti zahodu in se imenuje ''zahodni konec'', tudi ''[[westwerk]]'' kot posebna arhitekturna oblika.
* '''Glavna [[cerkvena ladja|ladja]]''' (angl. ''nave'', nemško ''Kirchenschiff''): primarno področje javnega spoštovanja maše. [4] Takoj je znotraj vhodnih vrat.
* '''[[prezbiterij|Kor]]''' (tudi '''prezbiterij''', angl. ''choir'', včasih ''quire'', nemško ''chor''): del stolnice, ki zagotavlja prostore za duhovščino in cerkveni zbor in je onstran transepta. Območje je lahko višje od nivoja ladje. Ime kor se uporablja zato, ker so duhovniki stolnice tradicionalno tu stali kot pred zborom, ko so med odzivnim delom bogoslužja ali maše odgovarjali ali peli.
* '''[[Kripta]]''' (angl. ''crypt'', nemško ''krypta''): Običajno pod zemljo. Uporablja se kot grobnica ali kot kapela.
* '''[[Križni kvadrat]]''' (angl. ''crossing'', nemško ''vierung''): v cerkveni arhitekturi je stičišče štirih krakov cerkve, to je glavne ladje in transeptov, v primeru tlorisa v obliki križa.
* '''[[Marijina kapela]]''' (angl. ''lady chapel'', nemško ''Marienkapelle''): izraz za kapelo, posvečeno "Gospe", Blaženi Devici Mariji, zlasti v stolnicah in velikih cerkvah.
* '''[[Narteks]]''' (tudi '''preddverje''', angl. ''narthex'', nemško ''narthex''): vhodni predprostor ali preddverje na zahodnem koncu ladje.
* '''[[Opornik]]''' (angl. ''buttress'', nemško ''strebewerk''): velik kamniti [[slop]], ki zadrži stropne [[obok]]e na mestu. Lahko je viden kot v gotski arhitekturi ali pa skrit v kompleksu stranskih ladij in [[empora|galerij]] ali je del zunanjih zidov.
* '''[[Stolnica]]''' (tudi '''Katedrala''', angl. ''Cathedral'', nemško ''kathedrale''): sedež škofa, ki ima ''[[katedra|katedro]]'' ali škofovski stol. Cerkev je lahko poljubne velikosti.
* '''Stranska ladja''' (angl. ''aisle'', nemško ''seitenschiff''): običajno par hodnikov, ki sta vzporedna glavni  ladji, koru ali transeptom v cerkvi. Hodniki so od javnih površin ločeni s [[steber|stebri]], ki podpirajo zgornje stene, imenovane [[arkada]].
* '''Svetišče''' (angl. ''sanctuary'', nemško ''heiligtum''): povišana ploščad na kateri je glavni [[oltar]] in pripadajoči liturgični elementi, ki jih duhovščina potrebuje za obredje, pogosto ograjena od sosednjih prostorov. Stoji v podaljšku glavne osi med vzhodom in zahodom znotraj vzhodnega konca in na splošno znotraj kora ali apside.
* '''[[Transept]]''': včasih imenovan 'križanje', tvori krila pod pravim kotom na glavno ladjo. V zgodnjih romanskih cerkvah je bil pogosto na vzhodnem koncu in je ustvaril ''[[križ Tau]]''. Kasnejši modeli so transept postavili na približno dve tretjini poti od zahodnim in vzhodnim koncem. To je ustvarilo tloris [[latinski križ|latinskega križa]]. Običajno loči ladjo od kora.

== Stolnice v Sloveniji ==

{| class="wikitable"
! #
! Slika
! Ime
! Stolnica od
|-
| 1.
| {{Slika d|Q10976749}}
| [[Stolnica sv. Danijela, Celje]]
| 7. april 2006
|-
| 2.
| {{Slika d|Q2617274}}
| [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]]
| 4. september 1859<ref>Na dan prenosa sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža v Maribor je tudi cerkev sv. Janeza Krstnika postala stolnica.</ref>
|-
| 3.
| {{Slika d|Q4810378}}
| [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]]
| 2. polovica 12. stoletja<ref>Gradnje cerkve ([http://www.slovenia.info/si/sakralne-znamenitosti/Koper-%28Capodistria%29,-Stolnica-Marijinega-vnebovzetja.htm?sakralne_znamenitosti=521&lng=1]).</ref>
|-
| 4.
| {{Slika d|Q1236564}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana]]
| 8. maj 1707<ref>Na ta dan so posvetili novo baročno stolnico, ki so jo na novo zgradili na mestu gotske.</ref>
|-
| 5.
| {{Slika d|Q3790872}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota]]
| 7. april 2006
|-
| 6.
| {{Slika d|Q5429578}}
| [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto]]
| 7. april 2006
|-
! colspan=4 | [[Sostolnica]]
|-
| 1.
| {{Slika d|Q16543504|lokalna=Salvator church in Nova Gorica 02 (Tournasol7).jpg}}
| [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]]
| 15. marec 2004
|}

[[Cerkev sv. Jerneja, Kočevje|Cerkev sv. Jerneja v Kočevju]] je bila med drugim zgrajena z željo faranov po letu 1910, da bo kmalu postala stolnica, kar pa se ni uresničilo.

== Glej tudi ==
* [[Arhitektura stolnic in velikih cerkev]]
* [[Bazilika]]
* [[Sostolnica]]
* [[Prokatedrala]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Cathedrals}}
* [http://www.stolnica.com/ Stolnica Ljubljana]
*{{citation|url=http://www.owlnet.rice.edu/~hart205/Cathedrals/Plan/plan.html'| archiveurl=https://web.archive.org/web/20090624065547/http://www.owlnet.rice.edu/~hart205/Cathedrals/Plan/plan.html|title =Romanesque and Gothic Architecture Plans|archivedate = 24 June 2009|work = www.owlnet.rice.edu|publisher = Rice University, Humanities Electronic Studio Project, HART }}


[[Kategorija:Cerkvena arhitektura]]
[[Kategorija:Cerkve]]
[[Kategorija:Stolnice| ]]
{{normativna kontrola}}