Sramotilna klop, Radovljica
Sramotilna klop v Radovljici je edini ohranjeni primerek sramotilne klopi na Slovenskem.[1] Klop ni samostojen objekt, ampak je priključena na Malijevo (Bezulnekovo) hišo z nadstropnim pomolom na fasadi iz prve polovice 16. stoletja.[2] Hiša stoji v sredi roba trga nasproti graščine v starem mestnem jedru Radovljice. Sramotilna klop je bila sprva kamnita sedežna plošča, a so jo kasneje zamenjali z leseno. Po tradiciji je imela ta klop na pročelni strani hiše enako vlogo kakor sramotilni stebri. Na klopi stoječi prestopnik naj bi bil z verigo privezan na železni, kasneje odstranjeni, obroč na notranji strani še danes vidne okenske odprtine in tako izpostavljen javnemu sramotenju in posmehu.[3] Po zakonu naj bi se kaznovalo predvsem manjše kraje, pijančevanje, prostitucijo in igre na srečo, za katere so obsojence za kazen za en dan priklenili na sramotilno klop. Za večkratno ponavljanje istih prekrškov se je kazen podaljšala na dva dneva. Običajno so jih na klop privezovali na nedeljo ali ob praznikih, da se je mimo njih sprehodilo čim več ljudi.[4] Privezovanje h klopi je ostalo v veljavi vse do časov Razsvetljenstva, torej do konca 18. stoletja. Cene Avguštin omenja, da so bili v drugi polovici 20. stoletja še vidni ostanki tega svojevrstnega prangerja: odprtina v veži z nastavki za verige.[5]
Polkrožni portal s prirezanim robom nad klopjo je eden redkih še ohranjenih poznogotskih glavnih hišnih vhodov v mestu.[6]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Makarovič, Gorazd (15. maj 2013). »Sramotilne kazni na Slovenskem«. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letnik 21=72, št. 1 (2011). str. 29.
- ↑ https://dar-radovljica.si/Kraji/Radovljica%20-%20Trg.pdf,
- ↑ Bogožalec, Toni (2006). Po Deželi radovljiški. Občina Radovljica. str. 43. ISBN 961-90375-4-5.
- ↑ https://mro.si/12362
- ↑ Avguštin, Cene (1983). Radovljica. str. 20.
- ↑ Sinobad, Jure (2012). Sprehod po stari Radovljici. str. 140-141.