Ogled vira Soča

{{drugi pomeni}}
{{Infopolje Reka
| name               = Soča
| image              = Soca 4.jpg
| image_caption      = Soča pri [[Bovec|Bovcu]]
| pushpin_map        = Slovenija
| basin_countries    = {{SLO}}<br />{{ITA}}
| source1            = Kraški izvir pod Veliko Dnino v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]]
| source1_coordinates= {{koord|46|24|43.50|N|13|43|26.57|E|region:SI_type:waterbody|display=inline,title}}
| source1_elevation  = 990 m<ref name="kunaver">{{navedi knjigo|last1=Kunaver|first1=Jurij|year=1991|title=Ob bregovih Soče|publisher=Mladinska knjiga|page=32|location=Ljubljana|cobiss=22959616}}</ref>
| mouth              = [[Jadransko morje]], blizu [[Tržič, Italija|Tržiča]], Italija
| mouth_coordinates  = {{koord|45|43|32.00|N|13|33|15.85|E|region:RS_type:waterbody|display=inline}}
| mouth_elevation    = 0 m
| length             = 138 km (od tega 96 km po slovenskem in 42 km po italijanskem ozemlju)<ref name="SURS2002">{{navedi splet|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=2014-01-23|archive-date=2007-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20071020155040/http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|url-status=dead}}</ref>
| basin_size          = 3294 km<sup>2</sup>, od tega 1549 km<sup>2</sup> v Sloveniji <ref name="SURS2002"/> (po italijanskih podatkih 3400 km<sup>2</sup>, od tega 1150 km<sup>2</sup> v Italiji) <ref>{{navedi splet|url=http://www.adbve.it/Documenti/isonzo2.htm|title=Bacino del fiume Isonzo|language=it|accessdate=9. januar 2014|archive-date=2014-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20141031023440/http://www.adbve.it/Documenti/isonzo2.htm|url-status=dead}}</ref>
| discharge1          = 89,8 m<sup>3</sup>/s ([[Solkan]]) <ref name="vodna-bilanca10">{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls|work=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000|title=Karakteristični pretoki |publisher=Agencija RS za okolje}}
</ref>
|geopedia             = #T13_L381_x395129.4506606087_y95368.41680956166_s16_b4
}}

'''Sóča''' ({{jezik-it|Isonzo}}, {{jezik-fur|Lusinç}}) je [[reka]] v zahodni [[Slovenija|Sloveniji]] in severni [[Italija|Italiji]]. Izvira iz kraškega izvira v spodnjem delu pobočja Velike Dnine, teče po ledeniško preoblikovani dolini [[Trenta|Trente]] in nato skozi [[Bovška kotlina|Bovško kotlino]]. Pri [[Žaga, Bovec|Žagi]] zavije proti jugovzhodu in teče proti Kobaridu pod Napoleonovim mostom. Po dolini se nato vije do [[Most na Soči|Mosta na Soči]], nato po ozki soteski do [[Solkan]]a. Pri [[Gorica|Gorici]] vstopi v [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]] in se v široki [[rečna delta|delti]] izlije v [[Tržaški zaliv]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Za [[porečje]] Soče se uporablja pokrajinsko ime [[Posočje]].

Večji levi pritoki so [[Tolminka]], [[Idrijca]] in [[Vipava (reka)|Vipava]], manjši pa: [[Limarica]], [[Mlinarica]], [[Zadnjica (potok)|Zadnjica]], [[Trebiščnica]], [[Vrsnica]], [[Lepenjica]], [[Golobarski potok]], [[Slatnica]], [[Slap Kozjak|Kozjak]], [[Rožica (Soča)|Rožica]], [[Volarja]], [[Sopotnica (potok)|Sopotnica]], [[Godiča]], [[Vogršček (Soča)|Vogršček]], [[Avšček]], [[Rohot]].

Večji desni pritoki so [[Koritnica, Bovec|Koritnica]], [[Učja, Soča|Učja]], [[Boka]], [[Idrija (potok)|Idrija]] in [[Ter (reka)|Ter]], manjši pa: [[Ročica (potok)|Ročica]], [[Mlinšček]], [[Potočec (Soča)]], [[Kokošnjak (potok)|Kokošnjak]], [[Lonjšček]], [[Tbin]], [[Beli Potok|Beli potok]], [[Kamnica (Soča)|Kamnica]], [[Hotevlje]], [[Ušnica]], [[Doblarec]], [[Ajba]], Majda, [[Gorevšek]], [[Perivnik]], [[Zamedvejski potok]], [[Sopet]], na ozemlju [[Italija|Italije]] pa se vanjo izlivajo še: [[Pevmica]], [[Grojnica]].

== Opis reke ==
Začetek Soče je kraški izvir v spodnjem delu pobočja Velike dnine nekaj deset metrov nad dnom doline Zadnje Trente, v nadmorski višini 990 m. Spomladi in poleti je najzgornejši del Soče lep alpski potok, ki prek manjših slapičev teče mimo Koče pri izviru Soče proti dnu doline, kjer se mu kot prvi pridruži pritok iz Zadnje Trente. Ta voda teče večino časa skozi grušč in prod v dnu doline, ob močnem deževju kot divji hudournik po široki beli strugi. Do prve manjše razširitve z zaselkom Na Logu, kjer se ji iz doline [[Zadnjica (dolina)|Zadnjice]] pridruži levi pritok Krajcarica (tudi Zadnjica), teče Soča po strmi strugi in v nekaj kilometrih premaga višinsko razliko skoraj 250 m. Za ta del reke do Loga je poznano tudi staro ime Šnita. Od tu naprej teče modro zelena reka po dnu ledeniško preoblikovane doline [[Trenta]] proti jugozahodu med [[vršaj]]i hudourniških pritokov in [[podor]]i in se tik pred izlivom levega pritoka Vrsnik zaje v slikovita [[Korita Soče|korita]], ponovno tudi nekaj kilometrov dolvodno pred izlivom levega pritoka Lepenjice. Še nekoliko niže vstopi reka v [[Bovška kotlina|Bovško kotlino]]. Ta zgornji del doline ima izrazito alpske poteze, z značilno poselitvijo samotnih kmetij, ki stojijo na prodnih terasah ali vršajih soških pritokov.

Pod vasjo [[Kal - Koritnica]] se Soči pridruži močan desni pritok [[Koritnica, Bovec|Koritnica]], ki priteka izpod [[Mangart]]a, že v Trenti in Bovški kotlini bogatijo Sočo tudi številni kraški izviri, mdr. [[Glijun]] in [[Boka]] izpod [[Kanin]]a. V Bovški kotlini se je Soča vrezala do 80 m globoko v rečne in ledeniške nanose in izdelala obsežno teraso, na kateri stoji [[Bovec]]. Njen strmec se v kotlini močno zmanjša in reka teče v številnih pramenih med bleščeče belimi prodišči, zelo priljubljenimi med poletnimi obiskovalci. Nekoliko niže, pri [[Žaga, Bovec|Žagi]], naredi značilen kolenast zavoj okrog [[Polovnik]]a, sprejme z desne pritok [[Učja, Soča|Učjo]] in vstopi v širšo dolino, nastalo ob še vedno aktivnem [[idrijski prelom|idrijskem prelomu]]. Do [[Kobarid]]a je reka globoko zarezana v rečne in ledeniške nanose, v katerih so izrazite [[terasa|terase]], mestoma se prebija med velikimi podornimi skalami (med [[Srpenica|Srpenico]] in [[Trnovo ob Soči|Trnovim]]) ter skozi slikovito sotesko med Trnovim in [[Kobarid]]om, izjemno priljubljeno med ljubitelji divjih voda.
[[Slika:Soca river near Kamno (8).jpg|sličica||Soča pri vasi [[Kamno]] med [[Kobarid]]om in [[Tolmin]]om]]
Med [[Kobarid]]om in [[Tolmin]]om ima dolina smer proti jugovzhodu (zaradi [[idrijski prelom|idrijskega preloma]]). Reka ima tu manjši strmec in teče med širokimi belimi prodišči, naselja pa so odmaknjena od reke, razmeščena po izrazitih prodnih [[terasa]]h ali [[vršaj]]ih pritokov. Na največjem, vršaju levega pritoka [[Tolminka|Tolminke]], stoji mesto [[Tolmin]] in tu se reka obrne proti jugu ter za kratek hip zaustavi v umetnem jezeru, ob katerem stoji [[Most na Soči]] tik nad izlivom levega pritoka [[Idrijca|Idrijce]]. Do sem je v zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]] segal skoraj 70&nbsp;km dolg [[Soški ledenik]] in med drugim zapustil do 50 m visoko čelno [[morena|moreno]], na kateri stoji večji del Mosta na Soči. Tu Soča vstopi v več kot 30&nbsp;km dolgo [[soteska|sotesko]] med gozdnatimi pobočji Kanalskega Kolovrata na zahodu in [[Banjška planota|Banjšicami]] na vzhodu, ki se le tu in tam nekoliko razširi, da je prostor za večja naselja na terasah ([[Ročinj]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], [[Anhovo]] in [[Deskle]]).

Pri [[Solkan]]u vstopi Soča na [[Goriška ravan|Goriško polje]], ki je po nastanku velik prodni [[vršaj]] Soče in najvzhodnejši odrastek [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. Vršaj je nastal z močnim nasipanjem proda v zadnji ledeni dobi, s katerim je reka svoj levi pritok [[Vipava (reka)|Vipavo]] potisnila prav pod severno vznožje [[Kras]]a. Na ravnini na levem bregu stojita sestrski mesti, starejša [[Gorica]] in novejša [[Nova Gorica]]. Od izliva [[Vipava (reka)|Vipave]] navzdol teče Soča sprva tik ob vznožju [[Kras]]a mimo [[Gradišče ob Soči|Gradišča ob Soči]] in [[Zagraj, Gorica|Zagraja]]. Pod [[Vileš|Vilešem]] se reki z desne pridruži še Ter, zadnji večji pritok, nato pa se nekaj kilometrov niže v široki [[rečna delta|delti]] izlije v [[Tržaški zaliv]]. Ravninska delta je sestavljena iz dveh zelo različnih delov: zgornji del, nekako do črte [[Červinjan]] – [[Fiumicello Villa Vicentina|San Valentino]] – [[Štarancan]], je zgrajen iz apnenčastega proda, ki sta ga v zadnji ledeni dobi nasula Soča in Ter, nekoliko višji, sušnejši ter intenzivno obdelan in poseljen, spodnji del pa je holocenske starosti, nižji, mokroten in preprežen s starimi strugami Soče. Obala delte je nizka in močvirna z bogatimi mokriščnimi habitati in je skupaj s spodnjim tokom reke dolvodno od izliva Tera zavarovana kot [[naravni rezervat]] izliva Soče.<ref>{{navedi splet|url=http://www.parks.it/riserva.foce.isonzo|title=Riserva Naturale della Foce dell'Isonzo|language=it|accessdate=10. januar 2014}}</ref>

== Hidronim in etimologija ==
V antiki je bila Soča poznana pod različnimi imeni, mdr. Aesontius, Sontius, Aesontio, a najpogosteje pod imenom ''Isontius''. Po mnenju etimologa M. Snoja naj bi bilo njeno prvotno slovansko ime Soťa in bi nastalo iz latinskega imen Sontius, to pa verjetno iz indoevropske besede ''heĭs'' = hitro se premikati, dreti. Druga možna razlaga je, da je ime nastalo iz predromanske besed ''aĭs'' = voda, reka.<ref>{{navedi knjigo|last1=Snoj|first1=Marko|year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|page=386–387|location=Ljubljana|cobiss=247065344|ISBN=978-961-254-091-3}}</ref> V srednjeveških virih se reka pojavlja pod različnimi imeni, mdr. super Sontium (507–511), a flumine Isontio (1028), ultra Lusontium (1275), Isnicz (ok. 1330), an die Ysnitz (1401), an der Snicz (ok. 1440) itd. Misel, ki jo v svojem etimološkem delu navaja F. Bezlaj, da bi Soča še v antiki izvirala južno od Kobarida in šele pozneje pritegnila nase zgornji del porečja, ki naj bi dotlej pripadal [[Nadiža|Nadiži]], temelji zgolj na antičnih zemljevidih in nima nobene geomorfološke podlage.<ref>{{navedi knjigo|last1=Bezlaj|first1=France|year=1961|title=Slovenska vodna imena, 2. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|page=202–204|location=Ljubljana|cobiss=1763585}}</ref>

== Hidrogeografija ==
[[Slika:Soca_kobarid_hidrogram.png|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Soče pri [[Kobarid]]u<br />v obdobju 1971–2000 <ref name="vodna-bilanca10"/>]]
Soča ima v zgornjem toku izrazit alpski tip snežno-dežnega [[Rečni režim|režima]] s prvim viškom v pozni pomladi (maj–junij) in drugim, manj izrazitim viškom jeseni (oktober–november). Prvi višek je posledica taljenja snega v visokogorju, jesenski višek se pojavi zaradi obilnih jesenskih deževij. Glavni nižek je sredi zime (januar–februar) zaradi nizkih temperatur in snežne [[retinenca|retinence]], drugi nižek pa nastopi v poznem poletju (avgust–september) zaradi manjših količin padavin in večje [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]].

Pod vplivom pritokov in drugačnih podnebnih razmer prehaja rečni režim Soče dolvodno postopoma v alpski tip dežno-snežnega režima, saj jesenski višek (oktober–november) preseže spomladanskega (april–maj), poletni nižek (julij–avgust) pa postane nižji od zimskega (februar–marec).

Zlasti v zgornjem toku je reka poleti zelo priljubljena med obiskovalci, predvsem zaradi čiste vode in lepih belih prodišč, vendar zaradi nizke temperature vode ni posebej primerna za kopanje. V obdobju 2004–2010 je imela v Čezsoči v kopalni sezoni povprečno temperaturo 10,5&nbsp;°C in najvišjo zabeleženo temperaturo 13,8&nbsp;°C, pri Tolminu 12,0&nbsp;°C (najvišja 15,1&nbsp;°C), v Kanalu 15,3&nbsp;°C (najvišja 21,3&nbsp;°C) in v Solkanu 14,3&nbsp;°C (najvišja 18,8&nbsp;°C).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/kopalne_vode/seznam_in_profili_kopalnih_voda/profili_kopalnih_voda|title=Profil kopalnih voda|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|year=2011|accessdate=3. januar 2014}}</ref> Nizke temperature vode so predvsem posledica napajanja reke iz številnih kraških izvirov v celotnem toku do Solkana.

Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Soče v obdobju 1971–2021 (m<sup>3</sup>/s) <ref name="vodna-bilanca10" />
{| class="wikitable"
|-
! Vodomerna postaja!! Najmanjši pretok (datum)!! Največji pretok (datum) !!Povprečni letni pretok!!
|-
|Kršovec|| 1,68 (16.2.1989)|| 286 (6.11.2016)*|| 11,2*
|-
|Log Čezsoški || 3,29 (21.2.1989)|| 571 (5.11.2012)|| 23,7
|-
|Kobarid I|| 4,59 (31.1.1987)|| 778 (5.11.2012)|| 33,4
|-
|Solkan I|| 5,58 (30.10.1985)|| 2508 (5.11.2012)|| 91,7
|-
|}
<nowiki>*</nowiki>Vodomerna postaja: Kršovec I[[Slika:026 Soca (5758929989).jpg|sličica|desno|350px|Soča v Bovški kotlini]]
Preglednica kaže izrazit hudourniški značaj reke Soče. V zgornjem toku je razlika med najvišjim in najnižjim pretokom več kot 150-kratna, dolvodno se te razlike še povečujejo in v Solkanu je razlika kar 370-kratna. Zlasti v zgornjem, visokogorskem delu porečja se zaradi strmih pobočij in velikega deleža neporaščenih površin padavinska voda zelo hitro steka po pobočjih navzdol v vodotoke in ti zato narastejo zelo hitro. Na vodomerni postaji Kobarid znaša [[specifični odtok]] 76,9 l/s/km<sup>2</sup>, [[odtočni količnik]] pa 80,9 %, navzdol po reki pa se oba pokazatelja znižujeta: na vodomerni postaji Solkan znaša specifični odtok 39,5 l/s/km<sup>2</sup>, odtočni količnik pa 51,4 %.<ref name="vodna-bilanca12">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|work=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000|title=Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971-2000 po hidrometričnih zaledjih |publisher=Agencija RS za okolje}}</ref>

Hudourniška narava reke je vidna tudi v izoblikovanosti njene struge, ki je široka in v njej so obsežna bleščeče bela prodišča. Bela barva prodišč pomeni, da reka zelo pogosto naraste, premakne prodnike po strugi navzdol in prikotali nove, tako da pionirske rastlinske vrste prodišč ne morejo zarasti. Mimo vodomerne postaje Kobarid npr. prenese Soča letno kar 73.000 m<sup>3</sup> proda in 57.000 m<sup>3</sup> finejšega materiala (peska in mulja), ki ji ga dovajajo hudourniški pritoki ali ga sama odtrga z bregov z erozijskim delovanjem.<ref>{{navedi knjigo|year=1978|title=Vodnogospodarske osnove|publisher=Zveza vodnih skupnosti Slovenije|pages=162|location=Ljubljana|cobiss=6314757}}</ref>

Ker teče Soča skoraj ves čas po ozki dolini, je ob njej v celotnem toku malo poplavnih površin, pač pa se kaže hudourniški značaj reke in njenih pritokov v izjemno hitrem naraščanju (v zgornjem toku lahko naraste ali upade za več kot meter v eni uri) ter v močnem nasipanju, ki vsakih nekaj let povzroči veliko škodo na prometnicah, mostovih, gozdovih in kmetijskih površinah. Ob obilnih padavinah se pogosto prožijo tudi zemeljski plazovi in skalni podori, ki naredijo še dodatno škodo. Večji poplavni dogodki so bili ob Soči npr. 21. julija 1902, 17. septembra 1903, 1. decembra 1921, 2. in 3. septembra 1965, 13. in 14. novembra 1969, 4. oktobra 1978, med 5. in 10. oktobrom 1998 ter 17. novembra 2000, ko je nastal usoden drobirski tok in pod sabo pokopal del [[Log pod Mangartom|Loga pod Mangartom]].<ref>{{navedi knjigo|last=Komac|first=Blaž|last2=Natek|first2=Karel|last3=Zorn|first3=Matija|year=2008|title=Geografski vidiki poplav v Sloveniji|publisher=Založba ZRC|page=141–142|location=Ljubljana |cobiss=241975296|ISBN=978-961-254-091-3}}</ref>

V spodnjem toku del soške vode odvajajo v dva umetna kanala, ki sta namenjena predvsem umetnemu namakanju kmetijskih površin in pridobivanju električne energije v osmih malih HE: prvi, Canale Agrocormonese, poteka zahodno od Soče, dolg je 7,7&nbsp;km in se začne pri jezu v [[Gorica|Gorici]] ter steka nazaj v Sočo nad [[Gradišče ob Soči|Gradiščem ob Soči]]. Drugi kanal (it. Il Canale De dottori, v Tržiču Canale Valentinis) je dolg 12&nbsp;km in poteka vzhodno od Soče; začne se pri [[Zagraj, Gorica|Zagraju]], poteka skozi [[Sredipolje]] ter [[Ronke]] in se pri [[Tržič, Gorica|Tržiču]] izliva v [[Tržaški zaliv]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.alpiorientali.it/documenti/list_doc/pub/PdP_doc/13_PG_isonzo_2010_02_24.pdf|title=Piano di Gestione dei bacini idrografici delle Alpi Orientali. Bacino del fiume Isonzo|publisher=Autorità di bacino dei fiumi Isonzo, Tagliamento, Livenza, Piave, Brenta-Bacchiglione|page=206|year=2010|language=it|accessdate=16. januar 2014|archive-date=2014-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140202123723/http://www.alpiorientali.it/documenti/list_doc/pub/PdP_doc/13_PG_isonzo_2010_02_24.pdf|url-status=dead}}</ref>

== Hidroelektrarne ==
Že pred prvo svetovno vojno so začeli na pritokih Soče graditi male hidroelektrarne, ki so v svojem času povsem zadoščale za oskrbo okolice z električno energijo (npr. v okolici [[Idrija|Idrije]], v [[Log pod Mangartom|Logu pod Mangartom]], na [[Hubelj|Hublju]]. Po italijanski zasedbi so elektrifikacijo prevzele večje italijanske družbe, ki jim majhni domači podjetniki niso mogli konkurirati. Načrtovali so deset večjih hidroelektrarn s skupno instalirano močjo 213 MW.<ref>{{navedi splet|url=http://www.seng.si/mma_bin.php/$fId/2008111014133316/$fName/Zbornik+60.+let.pdf|year=2007|title=Zgodba o luči. Soške elektrarne Nova Gorica – 60 let|publisher=Soške elektrarne in Pokrajinski arhiv Nova Gorica|page=19|accessdate=15. januar 2014|archive-date=2014-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201172523/http://www.seng.si/mma_bin.php/$fId/2008111014133316/$fName/Zbornik+60.+let.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 1936 je začela družba SADE (Società Adriatica di Elettricità) graditi HE [[Hidroelektrarna Doblar|Doblar]] in [[Hidroelektrarna Plave|Plave]]. Za doblarsko HE so v Podselu zgradili 40 visok ločni jez, za katerim je nastalo 5&nbsp;km dolgo zajezitveno jezero, ki sega skoraj do izliva [[Tolminka|Tolminke]], do HE pa dovajajo vodo po 3,5&nbsp;km dolgem predoru. Za HE Plave so zgradili betonsko pregrado pri [[Ajba|Ajbi]], od koder dovajajo vodo po 5,6&nbsp;km dolgem predoru do elektrarne na desnem bregu reke pod Plavami.<ref>Zgodba o luči 2007, str. 22.</ref>

Po koncu druge svetovne vojne sta obe elektrarni prišli pod Jugoslavijo in sta bili še kar nekaj let največji in najsodobnejši v Sloveniji in sta predstavljali steber elektroenergetskega sistema. Šele v letih 1971–1975 so na jezu Ajba zgradili manjšo HE, ki je izkoriščala presežek vode ob višjem vodostaju. Že v šestdesetih letih so se začele pripravo na gradnjo treh novih večjih HE, in sicer Trnovo, Kobarid in Solkan. Načrti za gradnjo obeh HE v zgornjem toku so padli v vodo zaradi velikega nasprotovanja javnosti in takrat nastajajočega varstva narave, leta 1977 pa so začeli graditi HE [[Hidroelektrarna Solkan|Solkan]].<ref>Zgodba o luči 2007, str. 42–43.</ref> Novembra 1996 so začeli z obsežno obnovo obeh najstarejših HE (Doblar in Plave), hkrati so ob obstoječih zgradili še dve novi HE (Doblar 2 in Plave 2), ki sta pomembni za pridobivanje vršne električne energije.<ref>Zgodba o luči 2007, str. 61–63.</ref> Med letoma 2004 in 2010 so zgradili še [[Črpalna hidroelektrarna Avče|črpalno HE Avče]], ki je prva in edina te vrste na Slovenskem in je namenjena proizvodnji vršne energije.

{| class="wikitable"
|+ Hidroelektrarne na Soči
|-
! Hidroelektrarna
! Instalirana<br />moč (MW)
! Začetek<br />obratovanja
! Upravljavec
|-
| Doblar 1
| align="center" | 30
| align="center" | 1939
| align="right" | SENG
|-
| Doblar 2
| align="center" | 40
| align="center" | 2002
| align="right" | SENG
|-
| Plave 1
| align="center" | 15
| align="center" | 1940
| align="right" | SENG
|-
| Plave 2
| align="center" | 20
| align="center" | 2002
| align="right" | SENG
|-
| ČHE Avče
| align="center" | 185
| align="center" | 2010
| align="right" | SENG
|-
| Solkan
| align="center" | 32
| align="center" | 1984
| align="right" | SENG
|-
|}

SENG= [http://www.seng.si/hidroelektrarne/predstavitev_hidroelektrarn Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o.] (spletna stran podjetja)

== Kakovost vode ==
Soča slovi kot zelo čista reka in tudi po podatkih ARSO je bila v letih 2009 in 2010 v zelo dobrem oziroma dobrem kemijskem in ekološkem stanju. Kemijsko stanje je bilo na odseku Bovec–Tolmin dobro, prav tako na jezu [[Hidroelektrarna Solkan|HE Solkan]]. V zgornjem toku je Soča tudi v zelo dobrem ekološkem stanju in pri Solkanu v zelo dobrem do dobrem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/REKE%20porocilo%202009-2010.pdf |title=Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010| publisher=Agencija RS za okolje |page=35| year=2012 |accessdate=12. januar 2014}}</ref>

Z reko [[Idrijca|Idrijco]] prihaja v Sočo letno ok. 890&nbsp;kg [[živo srebro|živega srebra]] kot posledica naravne vsebnosti elementa v nekaterih kamninah in 500-letnega rudarjenja v [[Idrija|Idriji]], vendar se ga v tekoči vodi razmeroma malo pretvori v metil živo srebro, ki se vgradi v ribe in druga živa bitja ter lahko pride s hrano tudi v človeka. Ugodnejši pogoji za nastanek metil živega srebra so v zajezitvenih jezerih, kjer se živo srebro dolgotrajno kopiči.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sdzv-drustvo.si/si/vodni_dnevi/2012/referati/13-Zizek.pdf|last=Žižek|first=Suzana|last2=Horvat|first2=Milena|last3=Toman|first3=Mihael J.|year=2012|title=Vpliv živega srebra na rečne ekosisteme|publisher=Vodni dnevi 2012, Portorož, 16.-18. oktober 2012; Slovensko društvo za zaščito voda|page=156–165|accessdate=13. januar 2014|archive-date=2014-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201201840/http://www.sdzv-drustvo.si/si/vodni_dnevi/2012/referati/13-Zizek.pdf|url-status=dead}}</ref> Del živega srebra odnese Soča v Jadransko morje, kjer se nabira v sedimentih v delti in na dnu [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]]. Ker ima živo srebro veliko maso, v sedimentih miruje in se le malo izloča v vodo, vsak poseg v morsko dno (npr. gradnja plinskega terminala) pa bi povzročil sprostitev novih količin živega srebra v morsko vodo ter škodljive posledice za okolje in prebivalstvo.<ref>{{navedi splet|url=http://mvd20.com/LETO2013/R41.pdf|last=Rajar|first=Rudi|last2=Četina|first2=Matjaž|year=2013|title=Problematika plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in simulacije disperzije živega srebra z dna zaliva|publisher=24. Mišičev vodarski dan|page=319–326|accessdate=13. januar 2014}}</ref>

== Ljudje in reka ==
[[Slika:Isonzo vue d'avion2.jpg|sličica|desno|350px|Soča nad Mostom na Soči]]
"Simon Gregorčič je s svojo lepo in znamenito pesmijo ''Soči'' odkrival Posočje z njegovimi stranskimi dolinami in vodami, ki hitijo proti Soči. Taka je »ko hod deklet s planine«, pravi Gregorčič. Primerja jo z jasnino gorskega zraka, njeno glasnost s krepkimi spevom planinske mladine, v njeni barvi se zrcalita »temnà zelén planinskih trav in vedra višnjevost višáv«. Tako začenja o Soči J. Kunaver v knjižici ''Ob bregovih Soče'', v kateri predstavlja naravo in ljudi ob reki od izvira do izliva.<ref name="kunaver" /> Kot se po dolini navzdol hitro spreminja pokrajina, od visokogorske doline [[Trenta|Trente]] prek nekoliko bolj odprte pokrajine [[Tolminsko]] do obmorske ravnine ob spodnjem toku v sosednji Italiji, se spreminjajo tudi ljudje in njihov odnos do reke. V nekoč odmaknjeni Trenti ljudje niso imeli veliko opravka z reko, bolj so morali paziti na njen hudourniški značaj in svoja skromna bivališča postavljati vstran od nje na višjih obronkih doline. V 19. st. je Trento odkril Tržačan [[Julius Kugy]] in njene lepote predstavil širnemu svetu.

Iz doline Soče vodijo številne planinske poti na okoliške vrhove nad dolino, vendar so zaradi nizke nadmorske višine dolinskega dna zanje značilne zelo velike višinske razlike, tudi več kot 2000 m (na [[Kriški podi|Kriške pode]], [[Triglav]], [[Bavški Grintavec]], [[Kanin]], [[Krn]] idr. Od izvira Soče vodi ob reki navzdol do Kršovca okoli 20&nbsp;km dolga [[Soška pot]].

[[File:Swimming and sunbathing, Soča River near Soča and Lepena, Slovenia, 2013.jpg|thumb|left|Rekreacija na reki Soči pri Trenti.]]
[[Bovec]] se je v zadnjih desetletjih razvil v pomembno evropsko središče vodnih športov in različnih adrenalinskih dejavnosti, ki večinoma temeljijo na čisti in lepo ohranjeni reki ter njenih pritokih. Zgornji tok Soče je idealen za kajakaše, kanuiste in raftarje, pravi raj je tudi za športne ribiče. V soteski pod [[Trnovo ob Soči|Trnovim]] je najbolj divji del reke in na njem je povsem naravna kajakaška proga, primerna za tekmovanja v slalomu in spustu. Na njej so pripravili že vrsto vrhunskih tekmovanj, med drugim svetovno prvenstvo v spustu leta 1991, evropski prvenstvi v spustu (1999 in 2013) ter več tekmovanj za svetovni pokal v spustu. Proga je samo za izkušene športnike, v zgornjem delu je 3. in 4. težavnostne stopnje, v spodnjem delu 5. stopnje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.socakajak-klub.si/predstavitev/predstavitev_proge_trnovo|title=Predstavitev proge Trnovo|accessdate=16. januar 2014|archive-date=2014-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201192734/http://www.socakajak-klub.si/predstavitev/predstavitev_proge_trnovo|url-status=dead}}</ref>

Drugačne možnosti turističnega razvoja nudi umetno jezero pri [[Most na Soči|Mostu na Soči]], ki je ravno tako primerno za vodne športe na mirnih vodah. Znano je tudi po vsakoletni turistični prireditvi Noč na jezeru, ki poteka v mesecu juniju (od 12. do 16. junija 2013 je bila že 41. prireditev).<ref>{{navedi splet|url=http://soca-info.si/|title=Turistično društvo Most na Soči|accessdate=16. januar 2014|archive-date=2014-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201210146/http://soca-info.si/|url-status=dead}}</ref>

[[File:S19 0153 Soca.jpg|thumb|Soča med Sabotinom in Sveto goro]]Dolina med [[Most na Soči|Mostom na Soči]] in [[Solkan]]om je kljub slikoviti naravi ter lažji dostopnosti manj poznana in obiskana. Med jezom v Podselu in [[Doblar]]jem ter med jezom Ajba in [[Plave|Plavami]] je v strugi Soče večino časa manj vode zaradi odvzema za pridobivanje električne energije. V dveh manjših dolinskih razširitvah je najprej na obeh straneh reke mestece [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], nekoliko niže ob reki industrijski kraj [[Anhovo]] z veliko tovarno cementa. V ozki soteski med [[Plave|Plavami]] in [[Solkan]]om se je Soča vrezala med apnenčasta hriba [[Sabotin]] in [[Sveta gora, Nova Gorica|Sveto goro]], tako da je prostora komaj za cesto in železniško progo ter [[Hidroelektrarna Solkan|HE Solkan]]. Nekoliko niže prečka Sočo železniška proga prek elegantnega kamnitega loka [[Solkanski most|solkanskega mostu]], pod njim pa je na levem bregu tik pred državno mejo Kajakaški center Solkan s progo za slalom, na kateri je junija 2013 potekalo svetovno prvenstvo v sprintu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.socakajak-klub.si/predstavitev/predstavitev_proge_solkan|title=Predstavitev proge Solkan|accessdate=16. januar 2014|archive-date=2014-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201192730/http://www.socakajak-klub.si/predstavitev/predstavitev_proge_solkan|url-status=dead}}</ref>

Pod [[Gorica|Gorico/Gorizia]] se Soča naenkrat spremeni v ravninsko reko in se je za več metrov zarezala v lastne prodne nanose iz zadnje ledene dobe. Kljub ravnini je ohranila hudourniški značaj, zato jo kljub gosto poseljeni ravnini na obeh straneh spremljata različno široka pasova poplavnega gozda, naselja in polja pa so se od reke odmaknila na nekoliko višje ležečo, pred poplavami varno ravnino. Najnižji del današnje ravnine ob morju je bil vse do konca prve svetovne vojne močviren, nato so ga načrtno izsušili in poselili s posamičnimi kmetijami, razporejenimi ob pravokotno se sekajočih lokalnih in poljskih cestah. Nastala je pokrajina, zelo podobna nizozemskim polderjem, ki se v italijanščini imenuje bonifica (oz. bonifica agraria). Zahodno od vasi Fossalon di Grado se nad ravnino dviga meteorološki radar Fossalon, ki pokriva tudi zahodni del Slovenije.

V močvirni delti, najnižjem delu ravnine, je Soča v preteklosti večkrat prestavljala strugo. Še v 18. st. se je reka izlivala v morje zahodno od današnjega ustja (Sdobba), okoli 1730 se je izliv premaknil na mesto današnjega izliva (Sdobba), leta 1896 pa se je prestavil še bolj proti vzhodu – to je današnji rokav Quarantia. Ker je nasipanje delte ogrožalo tovorno in vojaško pristanišče v Tržiču, so 1937 Sočo speljali v sedanjo strugo. Reka v morje prinaša velike količine peska in mulja, tako da se delta vsako leto poveča za 2–3 metre, rečni nanosi pa gradijo tudi obsežne peščene in muljaste plitvine.<ref>{{navedi splet|url=http://www.geoscienze.units.it/geositi/vedigeo1.php?ID_GEO=156|title=Foce dell'Isonzo e Isola della Cona|language=it|accessdate=17. januar 2014|archive-date=2014-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140202164726/http://www.geoscienze.units.it/geositi/vedigeo1.php?ID_GEO=156|url-status=dead}}</ref>

== Prva svetovna vojna ==
Po [[Soška dolina|dolini Soče]] in po okoliških gorah nad njo je med letoma 1915 in 1917 potekala [[soška fronta]], ki je terjala več kot 300.000 življenj italijanskih in [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih]] vojakov. Številni med njimi so bili Slovenci in pripadniki drugih slovanskih narodov. Fronta je potekala vse od [[Rombon]]a do [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], od nje so ostala številna vojaška pokopališča, utrjeni položaji in drugi ostanki, ob katerih vodi spominska '''Pot miru od Alp do Jadrana'''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.potmiru.si/pdf/poti-miru-alpe-jadran.pdf|title=Pot miru od Alp do Jadrana|publisher=Fundacija Poti miru v Posočju|accessdate=20. januar 2014|archive-date=2014-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140202100158/http://www.potmiru.si/pdf/poti-miru-alpe-jadran.pdf|url-status=dead}}</ref> Vojni je posvečen tudi [[Kobariški muzej]] v [[Kobarid]]u. Zaradi vojne je veliko pretrpelo tudi domače prebivalstvo, saj so vse prebivalce iz bližine fronte preselili drugam, ko pa so prišli nazaj, so bili njihovi domovi večinoma porušeni.

== Soča v kulturi ==
Soča je navdihnila slovenskega pesnika [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]], da ji je posvetil svojo najbolj znano domoljubno pesem, »[[Soči (Gregorčič)|Soči]]«. Vir navdiha je v njej našel tudi italijanski pesnik Giuseppe Ungaretti, ki Sočo opisuje v svoji pesmi »I fiumi« (''Reke'').

O Soči je napisano:
* [[Simon Gregorčič]]: [[Soči (Gregorčič)|Soči]]
* Giuseppe Ungaretti: I fiumi
* Klara Stanič: [[Soča voda je šumela (Stanič)|Soča voda je šumela]] (ponarodela)
* [[Iztok Mlakar]]: Soča

== Varstvo narave ==
V zgornjem toku, do vstopa v Bovško kotlino, teče Soča po Triglavskem narodnem parku in navdušuje obiskovalce s čisto, zeleno modro vodo in izjemno gorsko okolico, polno geomorfoloških, geoloških, bioloških in kulturnih znamenitosti. Na vsakem koraku lahko občudujemo izjemno moč naravnih procesov, ki pred našimi očmi preoblikujejo to pokrajino. Zanimivi so npr. veliki skalni podori, med njimi podor nad kmetijo Plajer v spodnjem delu Trente, ki se je zgodil 28. in 29. junija 1989. V dolino se je podrlo od 300.000 do 400.000 m<sup>3</sup> skalovja in to na istem mestu, kot je v preteklosti nastal še večji podor.<ref>{{navedi revijo|last1 = Pavšek|first1 = Miha|title = Skalni podor v Trenti|journal = Ujma|volume = 8|pages = 24–29|publisher = Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|location = Ljubljana|year = 1994|cobiss=3456813|issn =0353-085X}}</ref> Dolini je dal pomemben pečat tudi domači človek in njemu je treba omogočiti, da bo zmogel negovati svojsko trentarsko kulturno krajino tudi v prihodnje.

Posebnost Soče so globoka in ozka korita, vrezana v živoskalno dolinsko dno. Zaradi določene spremembe v okolju (npr. umik ledenikov, tektonski premik ipd.) se je reka vrezala v dotedanje dolinsko dno in v njem izdelala ozka in več deset metrov globoka korita. Najlepša so Mala korita malo pred izlivom potoka Vrsnik (okoli 100 m dolga ter do 6 m globoka) in Velika korita pred izlivom Lepenjice (okoli 750 m dolga, 10–15 m globoka in mestoma samo 1 m široka). Tretja so korita Soče pri Kršovcu (imenovana tudi Zmuklica) malo pred vstopom reke v Bovško kotlino; dolga so okoli 150 m in globoka do 10 m.<ref>{{navedi knjigo|last=Rojšek|first=Daniel|year=1991|title=Naravne znamenitosti Posočja|publisher=Državna založba Slovenije|page=36–37, 41|location=Ljubljana|cobiss=26987264}}</ref>

Celoten zgornji tok Soče od izvira do Tolmina je vključen v varstveno območje Natura 2000, med drugim zaradi [[soška postrv|soške postrvi]] (''Salmo trutta marmoratus'') in vodnih ter obvodnih habitatov. Soška postrv je endemična riba v povodju Jadranskega morja in je bila v Soči pred leti močno ogrožena zaradi križanja s [[potočna postrv|potočno postrvjo]] (''Salmo trutta fario''), ki so jo ribiči vnesli v reko leta 1906. Avtohtona, gensko čista populacija soških postrvi se je pred leti znašla celo na rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst, saj se je ohranila samo v nekaj manjših in težko dostopnih pritokih Soče. Z obsežnim programom in velikimi napori je ribičem od 60. let dvajsetega stoletja dalje uspelo soško postrv ohraniti pred izumrtjem, danes pa umetno vzgajajo gensko čiste ribe in jih vlagajo v reko, tako da si je že lepo opomogla.

[[Slika:Isonzo (1).jpg|sličica|desno|350px|Jutro ob spodnji Soči]]
V zgornjem toku Soče živita od korit navzdol še avtohtoni [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') in iz Severne Amerike prinešena [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss''). V srednjem toku se pojavljajo tudi ribje vrste iz družine krapovcev, mdr. štrkavec (''Leuciscus cephalus cabeda''), primorski blistavec (''Leuciscus souffia''), grba (''Barbus plebejus'') in pisanec (''Phoxinus phoxinus''), iz družine glavačev pa kapelj (''Cottus gobio'').<ref>{{navedi knjigo|last=Povž|first=Meta|last2=Sket|first2=Boris|year=1990|title=Naše sladkovodne ribe|publisher=Mladinska knjiga|page=369|location=Ljubljana|cobiss=20627456|ISBN=86-11-04812-1}}</ref>

Zadnji del Soče, od izliva Tera naprej, je z bližnjo okolico zavarovan kot naravni rezervat ([[:it:Riserva Naturale Foce dell'Isonzo]]), ki obsega strugo in bregove Soče ter precejšen del delte in bližnjega, plitvega morja (površina 23,4&nbsp;km<sup>2</sup> kopnega in 11,5&nbsp;km<sup>2</sup> morja). Osrednji del rezervata je Isola della Cona, nizek otok med sedanjo strugo Soče na zahodu in rokavom Quarantia, ki je bil med letoma 1895 in 1935 glavna struga Soče, potem pa so Sočo preusmerili v današnjo, umetno izkopano strugo, da ne bi pretirano zasipala tržiškega pristanišča. Na otoku je informacijsko središče za obiskovalce naravnega rezervata. Največje bogastvo rezervata so mokrotni habitati s sladko in slano vodo, idealni za ptice in druge živali, ter bogat rastlinski svet. Tu živi več kot 320 vrst ptic, od tega jih 80 tudi gnezdi; pozimi se v rezervatu zadržujejo številne ptice iz severnejših krajev. Pred leti so v delti naselili še konje iz francoske pokrajine [[Camargue]]. Bogat je tudi rastlinski svet, zlasti so pomembna rastišča z ogroženim slanoljubnim rastlinstvom in zadnji ostanki nižinskega gozda.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parks.it/riserva.foce.isonzo|title=Riserva Naturale della Foce dell'Isonzo|language=it|accessdate=17. januar 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.sbic.it/|title=Stazione Biologica Isola della Cona|language=it|accessdate=17. januar 2014|archive-date=2014-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20140108041912/http://sbic.it/|url-status=dead}}</ref>

== Galerija ==

<gallery> 
Slika:Izvir Soče (5958629406).jpg|Izvir Soče
Slika:Soča 01.jpg|Soča v [[Trenta|Trenti]]
Slika:029 Soca (5759707356).jpg|Soča v zgornjem toku
Slika:055 Soca (5759709672).jpg|Velika korita Soče
Slika:Dinghies rafting Soča.jpg|Rafting na Soči pod Bovcem
Slika:042 Springende Kajaks (5759590132).jpg|Korita Soče
Slika:Soška pot.jpg|Brv na [[Soška pot|Soški poti]]
Slika:Kobarid, Slovenia (6918934267).jpg|Dolina Soče nad [[Kobarid]]om
Slika:Soca River - Kanal, Slovenia (7451214082).jpg|Soča pri [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu]]
Slika:SolkanskiMost1.jpg|Most čez Sočo v [[Solkan]]u
Slika:Foce Isonzo dal satellite.jpg|Satelitski posnetek izliva Soče
Slika:Isonzo a Gorizia (4).jpg|Soča v [[Gorica|Gorici/Gorizia]]
Slika:Fiume isonzo begliano.jpg|Soča v spodnjem toku pod [[Gorica|Gorico/Gorizia]]
Slika:Rezervat feb 2012 (42).JPG|Isola della Cona ob izlivu Soče v morje
</gallery>

== Sklici ==

{{Opombe|2}}

== Viri ==
* Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}}
* Čušin, Boško; Dakskobler, Igor; Šilc, Urban (2004). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ED2ODO0A "Riverine forests in the Upper Soča Valley (The Julian Alps, western Slovenia)" ]. Hacquetia, 3, 2, str. 51–81. Ljubljana. COBISS 22535469 (v angleškem jeziku).
* Golja, Aleš, Brilly, Mitja, (2008). ). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWHQP5AQ ''Urejanje podeželskegaa prostora za rekreacijske namene na primeru zgornjega povodja reke Soče'']. Urbani izziv, 19, 1, str. 94–103. Ljubljana. COBISS 4234593. 
* Hrvatin, Mauro, Orožen Adamič, Milan, 2001. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQBCW9G5 "Geographical characteristics of earthquakes in the Soča River Region"]. Acta geographica Slovenica, 41, str. 45–90. Ljubljana. COBISS 19491117 (v angleščini).
* Janež, Jože, (2002). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FOVL1ZQ6''Veliki kraški izviri v zgornjem Posočju'']. Geologija, 45, 2, str. 393–400. Ljubljana. COBISS 919637.
* Kotnik, Jože, Covelli, Stefano, Piani, Rafaella, Gibičar, Darija, Logar, Martina, Horvat, Milena, Brambati, Antonio, (2006). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M06SY0ER ''Vloga reke Soče pri vnosu živosrebrovih spojin v Tržaški zaliv'']. Geologija, 49, str. 113–121. Ljubljana. COBISS 20191783.
* Kunaver, Jurij, (1975). "H geomorfološkemu razvoju Bovške kotline v pleistocenu". Geografski vestnik, 47, str. 11–41. Ljubljana. COBISS 18270562.
* Natek, Karel, (1999). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPACI7AQ "Možnosti nadaljnjega sonaravnega razvoja ob treh sosednjih južnoalpskih rekah: Piavi, Tilmentu in Soči"]. Dela, 13, str. 201–214. Ljubljana. COBISS 11271266.
* Šifrer, Milan, Kunaver, Jurij, (1978). "Poglavitne značilnosti geomorfološkega razvoja Zgornjega Posočja". Zgornje Posočje. Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov, Tolmin – Bovec, 26.–28.9.1975, str. 67–81. Ljubljana. COBISS 17898594.
* Rojšek, Danijel, (1991). "Naravne znamenitosti Posočja". Državna založba Slovenije, 206 str. Ljubljana. COBISS 26987264.
* Rojšek, Danijel, (1992). "Natural features of Posočje". Državna založba Slovenije, 211 str. Ljubljana. COBISS 31102464 (v angleščini).
* Vidrih, Renato, (2008). "Potresna dejavnost Zgornjega Posočja". ARSO, 509 str. Ljubljana. ISBN 978-961-6024-40-2. COBISS 238076416.

== Glej tudi ==

* [[Seznam hidroelektrarn na Soči]]
* [[Soška fronta]]
* [[Seznam rek v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Soča}}
{{Wikislovar}}
* [http://www.potmiru.si/slo/ Fundacija Poti miru v Posočju] {{ikona sl}} {{ikona en}} {{ikona de}} {{ikona it}}
* [http://www.bovec.si/ Bovec] {{ikona sl}} {{ikona en}} {{ikona fr}} {{ikona de}}
* [http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/rd_tolmin.php/ Ribiška družina Tolmin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202102532/http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/rd_tolmin.php/ |date=2014-02-02 }}
* [http://www.burger.si/Slapovi/Posocje/IzvirSoce.htm Izvir reke Soče]. Burger.si {{ikona sl}} {{ikona en}}
* [http://www.tnp.si/images/uploads/soca_slo_web.pdf Soška pot]
* [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=425 Izvir Soče - Hribi.net]
* [http://www.soca-trenta.si/ Turistično društvo Soča - Trenta]
* [http://www.tnp.si/dozivljati/C42/ Informacijsko središče TNP Dom Trenta]
* [http://www.smaragdna-pot.com Smaragdna pot] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220204101605/https://smaragdna-pot.com/ |date=2022-02-04 }}
* [http://www.slovenia-tourism.si/?smaragdna_pot=0 Slovenia tourism - Smaragdna pot] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051202135249/http://www.slovenia-tourism.si/?smaragdna_pot=0 |date=2005-12-02 }}
* [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=427 Velika korita Soče - Hribi.net]
* [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=235 Korita Soče pri Kršovcu - Hribi.net]
* [http://www.dolina-soce.com/ Dolina Soče Kobarid - Tolmin]
* [http://www.kobariski-muzej.si/ Kobariški muzej]
* [http://www.prohereditate.com/ Soška fronta] {{ikona sl}} {{ikona en}} {{ikona it}}
* [http://soca-info.si/ Turistično društvo Most na Soči] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201210146/http://soca-info.si/ |date=2014-02-01 }}
* [http://www.tic-kanal.si/ Turistični informacijski center Kanal]
* [http://dar.zrsvn.si/slike/rphj/s/spi.html Soča s pritoki, med povirji in izlivi]
* [http://www.parks.it/riserva.foce.isonzo/par.php/ Riserva Naturale della Foce dell'Isonzo] {{ikona it}} {{ikona en}}
* [http://www.worldwar1.com/itafront/isonzo11.htm The Eleven Battles of the Isonzo] {{ikona en}}
* [http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-soca/ Slovenski vodni krog: Soča]

{{Pritoki Soče}}
{{Hidrografija Slovenije}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Reke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Reke v Italiji]]
[[Kategorija:Soča|*]]