Sofion
Sofion (italijansko soffione) je italijansko poimenovanje za nekatere vulkanske odprtine, v katerih izvira vodna para z več kot 200 °C, običajno pa para vsebuje tudi vodikov sulfid in ogljikovi dioksid, amonijak, močvirski plin[1] in borovo kislino.[2]
Pojav je znamenje ugašajoče vulkanske aktivnosti.[2] Sofioni nastanejo v obdobju med dvema vulkanskima izbruhoma in omogočajo dvigovanje plinov iz magmatskega ognjišča na površje. Izbruhi so ponavljajoči, plini pa bruhajo pri temperaturah nad 200 °C in tlakom več kot 20 atm.
Sofioni se običajno pojavljajo v skupinah, najbolj znani pa so v Maremmi v Toskani, kjer para vsebuje majhen delež borove kisline, zato so tudi industrijskega pomena.[3] Sofione v tamkajšnji okolici prav tako izrabljajo za proizvodnjo električne energije v geotermalnih elektrarnah. Sofioni se pojavljajo tudi blizu Sasso Pisana, Monterotonda Maritima, Pomaranca in Castelnouva Val di Cecine.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Soffioni«. Enciklopedija Britannica (v angleščini) (11. izd.). Cambridge University Press.
- ↑ 2,0 2,1 Kladnik, Drago; Lovrenčak, Franc; Orožen Adamič, Milan (18. avgust 2005). »Geografski terminološki slovar«. Slovarji. str. 363. doi:10.3986/9616500929. ISSN 2232-3759.
- ↑ »Borax and Boric Acid.—Production in Tuscany«. Year Book of the American Pharmaceutical Association. 1920. str. 348–349.
