Soča voda je šumela (Stanič)
Soča voda je šumela je pesem ljudske pesnice iz Kanala ob Soči, Katice Stanič (1848-1887)[1]. Avtorja napeva te pesmi ni mogoče z gotovostjo potrditi. Melodija je na slovenskem precej znana, v pesmaricah pa se je pojavila v začetku 20. stoletja. Avtorji največkrat izvajanih priredb te pesmi so Fran Gerbič, Janko Žirovnik in Marko Bajuk.
Besedilo[uredi | uredi kodo]
- Soča voda je šumela,
- mesec je na nebu s'jal.
- Ti pri oknu si slonela,
- ko sem jaz slovo jemal.
- In zdaj vselej, ko velika
- Soča na večer šumi,
- in ko lune svetla slika
- iz vode zablešči-
- Vselej te na mostu stati
- vidim v duhu pred seboj,
- veličastni mesec zlati
- razsvetljuje obraz tvoj.
- Njemu dala si desnico,
- poljubila ga srčno.
- Men' pa dala si levico,
- pa še to tako hladno.
- Mila luna je sijala,
- v bled mi gledala obraz.
- Zadnjič roko si mi dala,
- zadnjič, oh, za večni čas.
- V tujem kraju zdaj prebivaš,
- oh, kak me srce boli.
- Tamkaj z drugim srečo uživaš,
- moj spomin t' je ne kali.
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 140 letnica pesmi Soča voda je šumela MMC RTV SLO