Slovenska gozdarska šola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slovenska gozdarska šola temelji na sonaravnem, trajnostnem (vzdržnem), multifunkcionalnem gospodarjenju z gozdovi. Izhaja iz tradicije gospodarjenja z gozdovi, ki izhajajo iz priporočil Marije Terezije iz leta 1774, v katerih so tedanji gozdarji priporočali, da se na ranljivih kraških tleh ne gospodari z golosečnjami. Leta 1950 je Maks Wraber, eden od ustanoviteljev Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS), utemeljil načela gojenja gozdov na osnovi gozdne genetike, v praksi jih je na področju gozdnega semenarstva in drevesničarstva udejanjil Miran Brinar (1961), dolgoletni direktor GIS, v splošni gozdnogospodarski praksi pa jih je utemeljil Dušan Mlinšek (tudi predsednik IUFRO 1981 - 1986).

Cilji[uredi | uredi kodo]

Slovenska gozdarska šola (Kraigher et al 2018; termin prvič uporabljen na IUFRO kongredu 2017 v Freiburgu, Nemčija) sledi naslednjim načelom:

  • prilagajanje gospodarjenja z gozdovi značilnostim rastišč in naravnemu razvoju gozdov;
  • aktivno ohranjanje naravnih populacij gozdnega drevja;
  • varovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti v gozdovih;
  • podpora bio-ekološki in ekonomski stabilnosti gozdov s povečevanjem lesne zaloge;
  • nega gozdov se izvaja v vseh razvojnih fazah in oblikah gozda za podporo vitalnemu in kakovostnemu drevju, ki lahko optimalno zagotavljajo vse funkcije gozdov;
  • v vseh gozdovih je podprta predvsem naravna obnova;
  • v kolikor se uporablja za obnovo gozdov gozdno seme in sadike, morajo biti ustreznega izvora / ustreznih provenienc, in uporabi se lahko samo primerne vrste gozdnega drevja.

Navedena načela so predpisana tudi v Zakonu o gozdovih (1993) in v Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu (2007).

Slovensko gozdarsko šolo z UKREPI ZA GENETSKO VARSTVO GOZDOV dopolnjuje Slovenski program za ohranjanje gozdnih genskih virov - SIFORGEN.[1]

Literatura[uredi | uredi kodo]

Brinar, M. (1961) Načela in metode za izbiro semenskih sestojev. GozdV, 19, 1-20.

KRAIGHER, Hojka, BAJC, Marko, BOŽIČ, Gregor, BRUS, Robert, JARNI, Kristjan, WESTERGREN, Marjana. Forests, forestry and the Slovenian forest genetic resources programme. In: ŠIJAČIĆ-NIKOLIĆ, Mirjana (ur.), MILOVANOVIĆ, Jelena (ur.), NONIĆ, Marina (ur.). Forests of Southeast Europe under a changing climate, (Advances in Global Change Research, ISSN 1574-0919, 65). 1st ed. Cham: Springer International Publishing AG. 2019, cop. 2018, pp. 29-47, ilustr. https://doi.org/10.1007/978-3-319-95267-3_3, doi: 10.1007/978-3-319-95267-3_3. [COBISS.SI-ID 5272230]

Mlinšek, D. (1968). Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 pp.

Wraber, M. (1950). Gojenje gozdov v luči genetike. Strokovna in znanstvena dela, GIS, Ljubljana, 67 pp.

ZOG (1993). Zakon o gozdovih, Uradni list / Official.gazette RS, 30/93, 56/99, 67/02, 110/02, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13, 17/14, 24/15, 9/16, 77/16.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Kraigher, Hojka; Bajc, Marko; Božič, Gregor; Brus, Robert (2019). Šijačić-Nikolić, Mirjana (ur.). Forests of Southeast Europe Under a Changing Climate: Conservation of Genetic Resources. Advances in Global Change Research (v angleščini). Cham: Springer International Publishing. str. 29–47. doi:10.1007/978-3-319-95267-3_3. ISBN 978-3-319-95267-3.