Posnemanje plačilne kartice
Posnemanje plačilne kartice (ang. skimming) je način zlorabe plačilne kartice, kjer storilec prikrito prekopira magnetni zapis plačilne kartice in pridobi njeno osebno identifikacijsko številko (PIN-kodo imetnika kartice). Izvršitev predstavlja vnaprej načrtovano dejavnost storilca, da na čitalnik legalne naprave (bankomat, Point Of Sale - POS terminal in druge) namesti svoj ilegalen čitalnik magnetnega zapisa z možnostjo shranjevanja ali celo prenašanja teh podatkov. Istočasno z namenom pridobivanja osebne identifikacijske številke (PIN-kode), ki ni shranjena na magnetnem zapisu, na primerno mesto iste legalne naprave namesti miniaturno kamero ali obstoječo tipkovnico preplasti z lastno ilegalno. Slednje mu omogoča pridobitev podatkov za kasnejšo izdelovanje bianco kartice, na katero s pomočjo elektronskih naprav vpiše pridobljen magnetni zapis. Z izdelano novo kartico in z uporabo pridobljene osebne identifikacijske številke opravlja nezakonite dvige denarnih zneskov na bankomatih.[1]
Storilci kaznivih dejanj so vse bolj tehnično in tehnološko opremljeni.[2] Tako se poslužujejo naprav za posnemanje plačilnih kartic in pridobivanje njene osebne identifikacijske številke, ki so največkrat sestavljene iz dveh delov, ki naloge opravljata ločeno oziroma sta združena v eno celoto.[3] Prvi del predstavlja naprava za branje magnetnega zapisa. Slednja naprava je običajno nameščena pred režo za legalno poslovanje s karticami (reža za vstavljanje kartice v bančni avtomat) ali v notranjosti elektronske naprave za elektronsko plačevanje (v POS-terminalu). Čitalnik za zajem magnetnega zapisa je nameščen prikrito in izdelan tako, da je prilagojen legalni napravi (bankomatu). Uporabnik tako v režo bankomata vstavi bančno kartico, pri čemer se magnetni zapis kartice prebere z ilegalno napravo za zajem magnetnega zapisa in shrani v lastni pomnilnik z možnostjo shranjevanja več tisoč magnetnih zapisov. Drugi del naprave je namenjen pridobivanju podatkov o osebni identifikacijski številki. Najpogosteje se storilci poslužujejo video zajema slike v času, ko uporabnik opravlja legalno transakcijo. Gre za uporabo miniaturne kamere, ki je prikrito pritrjena na bankomat ali v njegovi neposredni bližini. Usmerjena je proti tipkovnici. Miniaturna kamera ima vgrajen lastni pomnilnik, kjer se shrani slika oziroma videoposnetek. Znana je tudi tehnika, kjer storilci pridobijo podatke o osebni identifikacijski številki s posebno oblikovano tipkovnico. Oblikovana je tako, da je po obliki in velikosti identična legalni tipkovnici bankomata. Nameščena je čez pravo tipkovnico in s pritiskom nanjo omogoča propustnost do prave tipkovnice. Ilegalna tipkovnica tako ne ovira delovanja in uporabe bančnega avtomata, vendar ob tem beleži in shranjuje postopke, ki jih uporabnik izvaja v času izvajanja storitev.[4] Podatki se tudi tu shranjujejo v lasten pomnilnik. Vsaka od zgoraj opisanih naprav ima torej lastni pomnilnik in, če sta napravi tudi ločeni, lastno napajanje. Modificirane naprave nudijo tudi prenos zbranih podatkov o magnetnem zapisu in osebni identifikacijski številki preko brezžične povezave do storilca kaznivega dejanja, ki deluje v neposredni bližini.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dobovšek, Bojan (2009). Transnacionalna kriminaliteta. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. str. 450.
- ↑ Lamberger, Igor (2009). Gospodarski kriminal. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. str. 29.
- ↑ Voh Boštic, Anže (11. januar 2015). »Kiberkriminal v Sloveniji (2): zakaj je boljša varnost vzrok za več zlorab bančnih kartic«. Zavoda Pod črto. Pridobljeno 17. januarja 2015.
- ↑ »How does ATM skimming work?«. How stuff works?. Pridobljeno 17. januarja 2015.
- ↑ »All About Skimmers«. Pridobljeno 17. januarja 2015.